Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (30.159-30.183)


  1.      ribolóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. ribič: počitniški ribolovec ♪
  2.      ribolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribolov: ribolovno področje / ribolovni predpisi; ribolovni pribor; ribolovni turizem; ribolovna doba doba v letu, ko je ribolov dovoljen; ribolovna dovolilnica; ribolovna voda voda, v kateri je dovoljen ribolov ♦ rib. določiti ribolovno mero najmanjšo dolžino, pri kateri se kaka riba še sme ujeti ♪
  3.      ribolóvka  -e ž (ọ̑) knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče ● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe ♪
  4.      ribolóvnica  -e ž (ọ̑) žarg., rib. ribolovna dovolilnica: izdajati ribolovnice / dnevna ribolovnica ♪
  5.      ribolóvski  -a -o prid. (ọ̑) riboloven: ribolovsko področje ♪
  6.      ribón  -a m (ọ̑) zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus ♪
  7.      ribonukleínski  -a -o prid. (ȋ) biol., kem., v zvezi ribonukleinska kislina nukleinska kislina, ki vsebuje ribozo: vloga ribonukleinske kisline v celici; ribonukleinska kislina in beljakovine ♪
  8.      riboslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za riboslovje: pomemben riboslovec ♪
  9.      riboslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na riboslovje: riboslovna razprava / riboslovna ustanova ♪
  10.      riboslóvje  -a s (ọ̑) veda o ribah: ukvarjati se z riboslovjem ♪
  11.      ribosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. drobno celično zrnce, ki sodeluje pri sintezi beljakovin: odkritje ribosomov ♪
  12.      ribovít  -a -o prid. (ȋ) bogat z ribami: Krka je ribovita; ribovito jezero ♪
  13.      ribóza  -e ž (ọ̑) kem. pentoza, ki je sestavni del ribonukleinske kisline: riboza in druge pentoze ♪
  14.      richelieu  -ja [riš(ǝ)ljé] m (ẹ̑) obrt. vezenina, pri kateri so oblike obrobljene z zančnimi vbodi, izrezani deli tkanine pa so navadno povezani z mostiči: vesti richelieu ♪
  15.      rícinov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ricinus: ricinovo seme ∙ poljud. žlička ricinovega olja ricinusovega olja ♪
  16.      rícinus  -a m (ȋ) 1. bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinusovo olje, Ricinus communis: gojiti ricinus 2. poljud. ricinusovo olje: popiti žličko ricinusa ♪
  17.      rícinusov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ricinus: ricinusovo seme ♦ med. ricinusovo olje olje iz ricinusovih semen, ki se uporablja zlasti kot odvajalno sredstvo ♪
  18.      ríčet  -a m (ȋ) jed iz oluščenih ječmenovih zrn: jesti ričet; ričet s prekajeno svinjsko kračo ∙ pog. dobiti dve leti ričeta biti obsojen na dve leti zapora; pog. jesti ričet biti v zaporu; nižje pog. pojdi v ričet pojdi se solit ♪
  19.      rída  -e ž (ȋ) nar. 1. nav. mn. serpentina, vijuga: ride se vijejo proti vrhu; previdno je vozil po ridah / kačje ride več serpentin zapovrstjo v strmini / cesta pelje v ridah 2. sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika; blazina: voz je imel oje in rido ♪
  20.      rídati  -am nedov. (ȋ) nar. krmariti, usmerjati: ridati sanke / ridati voz ♪
  21.      ríg  -a m (ȋ) posamezen glas pri riganju: oslovi rigi ♪
  22.      rigáč  -a m (á) ekspr. osel: rigač me je zbudil ♪
  23.      ríganje  -a s (ȋ) glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje ♪
  24.      rígati  -am nedov. (ȋ) 1. oglašati se z glasom i-a: mula, osel riga // ekspr. dajati riganju podobne glasove: kašljal, smejal se je, da je kar rigal 2. nizko spahovati se, pehati se: kolcati in rigati; s smiselnim osebkom v dajalniku: bolniku se je rigalo; od sitosti se mi riga rígati se nizko smejati se: kaj se rigate rigajóč -a -e: osel je rigajoč poskočil; rigajoč glas ♪
  25.      rígavec  -vca m (ȋ) ekspr. osel: trmast rigavec ♪

   30.034 30.059 30.084 30.109 30.134 30.159 30.184 30.209 30.234 30.259  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA