Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (29.934-29.958)



  1.      relikviárij  -a m (á) rel. posoda za hranjenje relikvij: izdelati relikviarij; zlat relikviarij; relikviarij v obliki skrinjice
  2.      relíkvija  -e ž (í) 1. rel. del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, svete osebe, ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje, sveti ostanki: častiti, hraniti relikvijo / relikvije sv. Cirila // del predmeta ali predmet, ki je v zvezi s svetnikom, sveto osebo in ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje: po legendi so to relikvije verig sv. Petra 2. vznes. posmrtni ostanki, truplo zelo cenjenega, spoštovanega človeka: relikvija tega borca za svobodo počiva v domači zemlji ● knjiž. obleka umrlega sina je bila za mater relikvija svetinja; knjiž. vrč iz kitajskega porcelana je hišna relikvija se ohranja, deduje iz roda v rod
  3.      rém  -a m (ẹ̑) fiz., do 1980 enota za merjenje ekvivalentne doze ionizirajočega sevanja: meriti obsevno dozo v remih
  4.      remanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz., navadno v zvezi remanentni magnetizem magnetizem, ki ga ohranijo nekatere snovi tudi zunaj magnetnega polja
  5.      remedúra  -e ž () knjiž. izboljšanje, ureditev: remedura razmer / uvesti remedure v poslovanje izboljšave / remedure proti prekupčevanju ukrepi
  6.      rémek  neskl. pril. (ẹ̑) knjiž., v zvezi remek delo umetniško, tehnično dovršeno delo; mojstrovina: filmsko, pripovedno remek delo; remek delo arhitekture
  7.      rémelj  -na [mǝl] m (ẹ̑) nižje pog. (lesena) letev: zaboj iz remeljnov / polagati strešno opeko na remeljne
  8.      rêmen  -éna mẹ́) zastar. jermen: zapeti, zategniti remen
  9.      rémi  -ja m (ẹ̑) igr. igra z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi ali šestimi jokerji: igrati remi
  10.      remí  -ja m () šah. neodločen izid igre: ponuditi, zavrniti remi; sporazumeti se za remi; partija se je končala z remijem
  11.      rèmilitarizácija  -e ž (-á) ponovna postavitev, namestitev vojaštva in vojaških naprav na kako ozemlje: remilitarizacija obmejnega pasu / remilitarizacija države
  12.      reminiscénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence 2. sestavina, element umetniškega dela, ki oblikovno, motivno spominja na kako drugo umetniško delo: v romanu so očitne reminiscence iz del znanih pisateljev / nova simfonija vsebuje reminiscence na avtorjeva prejšnja dela
  13.      remisíja  -e ž () med. začasno izboljšanje bolezni: za to bolezen so značilne remisije
  14.      remíza  -e ž () pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil: tramvaj je odpeljal iz remize / remiza za železniške vagone
  15.      remizírati  -am dov. in nedov. () šah. končati igro z remijem: veliko partij je remiziral; remizirati s kom
  16.      remónt  -a m (ọ̑) teh. redni pregled, popravilo in zamenjava dotrajanih delov strojev, naprav: remont kotla v plinarni; remont plavža; skrajšati čas remonta / opravljati remont / ladja je v remontu
  17.      remónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na remont: remontna dela / remontna delavnica; remontno podjetje
  18.      remontírati  -am dov. in nedov. () teh. opraviti remont: remontirati stroje remontíran -a -o: plavž je že remontiran / industrijsko remontirani motor v tovarni ali posebni delavnici obnovljen, popravljen motor
  19.      remórker  -ja m (ọ̑) navt. ladja za vleko, reševanje ladij; vlačilec: z remorkerji so odvlekli poškodovano ladjo; remorker z navezanimi čolni
  20.      remunerácija  -e ž (á) knjiž. nagrada, plačilo: izplačati, odobriti remuneracijo blagajniku društva
  21.      réna 1 -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. pokrovka: pokriti lonec z reno 2. nav. mn. činela: boben in rene
  22.      réna 2 -e ž (ẹ̑) žarg., metal. staro, odpadno železo: zbirati reno
  23.      renault  -a [renó -ja] m (ọ̑) osebni avtomobil francoske tovarne Renault: renaulti in citroeni
  24.      renčáč  -a m (á) 1. ekspr. pes, ki (zelo) renči: pomiriti renčača 2. slabš. neprijazen, zadirčen človek: ne meni se za tega renčača
  25.      renčánje  -a s () glagolnik od renčati: renčanje medveda, psa / ne bom poslušal njegovega renčanja

   29.809 29.834 29.859 29.884 29.909 29.934 29.959 29.984 30.009 30.034  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA