Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (29.834-29.858)


  1.      reklamacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reklamacijo: reklamacijski rok / reklamacijski listek ♪
  2.      reklamánt  -a m (ā á) kdor reklamira, se pritoži: zaradi te napake je bilo že precej reklamantov ♪
  3.      reklámar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor se ukvarja z reklamo: sposoben, uspešen reklamar ♪
  4.      reklámen  -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reklamo: reklamni namen objave / reklamni napis; reklamna deska, tabla; reklamne luči / reklamno podjetje / reklamna cena iz reklamnih namenov znižana cena zlasti novih izdelkov ♪
  5.      reklamíranje  -a s (ȋ) glagolnik od reklamirati: uspešno reklamiranje; reklamiranje izdelkov; reklamiranje po časopisih, radiu / reklamiranje napake reklamacija ♪
  6.      reklamírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklamirati film, pohištvo, potovanja; reklamirati z oglasi, plakati, verzi; reklamirati po televiziji, v časopisih / ekspr. reklamirati popevkarje delati jih splošno znane, priljubljene ● knjiž. to sliko strokovnjaki reklamirajo za najboljšo razglašajo, trdijo, da je najboljša reklamíran -a -o: ta potovanja so zelo reklamirana ♪
  7.      reklamírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) javiti, sporočiti proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožiti se: reklamirati pokvarjeno blago; zaradi napake reklamirati čevlje / reklamirati pri proizvajalcu, trgovcu reklamíran -a -o: zamenjati reklamirani izdelek ♪
  8.      réklamka  -e ž (ẹ̑) nekdaj knjiga nemške založbe Reclam: kupovati nedrage, a kvalitetne reklamke ♪
  9.      rêklo  -a s (é) 1. stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed: rad uporablja stara, ekspr. sočna rekla; jezik za zobe, hvala bogu in druga rekla / duh jezika se kaže v reklih / ljudska, stalna rekla // stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila; rek: latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu; zaupal je starim reklom o strupenosti gob 2. knjiž. izrek, aforizem: rekla znanega pesnika 3. knjiž. fraza, puhlica: časopisna, propagandna rekla ♪
  10.      rekognoscíranje  -a s (ȋ) glagolnik od rekognoscirati: oficir je odšel na rekognosciranje / rekognosciranje terena ♪
  11.      rekognoscírati  -am nedov. in dov. (ȋ) voj. pregledovati, raziskovati kako področje, zemljišče zaradi nameravane vojaške akcije: komandant s starešinami rekognoscira / rekognoscirati teren ∙ zastar. rekognoscirati sovražnikove položaje pregledovati, ugotavljati ♪
  12.      rekomandírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poslati priporočeno: rekomandirati pismo rekomandíran -a -o: rekomandirana pošiljka ♪
  13.      rèkombinácija  -e ž (ȅ-á) knjiž. ponovna kombinacija: doseči drugačen učinek z rekombinacijo barv ◊ biol. preureditev genov, zlasti med redukcijsko delitvijo; fiz. ponovna združitev (poljubnega) pozitivno in negativno naelektrenega delca ♪
  14.      rekompenzácija  -e ž (á) knjiž. kompenzacija: to dela zaradi rekompenzacije občutka manjvrednosti / ta paket je rekompenzacija za povzročeno škodo nadomestilo, odškodnina ♪
  15.      rekonstruírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto: na podlagi najdene kosti rekonstruirati izumrlo žival / rekonstruirati dogodek, vsebino // ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti: iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo / natančno rekonstruirati besedilo / v spominu rekonstruirati podobo domače hiše ♦ jur. rekonstruirati nesrečo prizadevati si ustvariti take okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča 2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenoviti: rekonstruirati cesto, električno omrežje / rekonstruirati obrat, podjetje 3. spremeniti sestavo: rekonstruirati vlado rekonstruíran -a -o: rekonstruirana cesta; stavba je rekonstruirana ♪
  16.      rekonstrúkcija  -e ž (ú) glagolnik od rekonstruirati: rekonstrukcija izumrle živali na podlagi najdene čeljusti / rekonstrukcija praslovanske besede / opraviti rekonstrukcijo v stanovanju umorjenega / končati rekonstrukcijo; z rekonstrukcijo izboljšati proizvodnjo; rekonstrukcija telefonskega omrežja / publ. tovarna je v rekonstrukciji se rekonstruira / rekonstrukcija vlade // kar je rekonstruirano: ta vaza je rekonstrukcija ♪
  17.      rekonstrukcíjski  tudi rekonstrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na rekonstrukcijo: rekonstrukcijske težave / rekonstrukcijski stroški ♪
  18.      rekonstruktíven  -vna -o prid. (ȋ) redko rekonstrukcijski: rekonstruktivni načrti ♦ med. rekonstruktivna kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z odpravljanjem razvojnih ali pridobljenih nepravilnosti ♪
  19.      rekonvalescénca  -e ž (ẹ̑) okrevanje po prestani bolezni: rekonvalescenca po hudi pljučnici je trajala več mesecev; čas rekonvalescence / prebiti rekonvalescenco v zdravilišču ♪
  20.      rekonvalescènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti, prebolevnik: poslati rekonvalescenta v klimatsko zdravilišče; rekonvalescent po škrlatinki ♪
  21.      rekonvalescénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rekonvalescente ali rekonvalescenco: rekonvalescentni oddelek / rekonvalescentni bolnik ♪
  22.      rekonvalescêntka  in rekonvalescéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od rekonvalescent: rekonvalescentka že zmore krajše sprehode ♪
  23.      rekonvalescêntski  in rekonvalescéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na rekonvalescente: rekonvalescentski oddelek ♦ med. rekonvalescentski serum serum iz krvi rekonvalescenta ♪
  24.      rekórd  -a m (ọ̑) 1. najboljši uradno priznani rezultat v kaki športni disciplini: doseči rekord; rekord proge, skakalnice, stadiona / državni, osebni, svetovni rekord / športni rekordi ♦ šport. izboljšati, preseči rekord; postaviti nov rekord; priznati rekord; rekord v metu kopja, v teku na sto metrov 2. nav. ekspr. rezultat, dosežek, ki količinsko, številčno presega vse dosedanje: tovarna je dosegla nov proizvodni rekord; imeti rekord v telesni teži / dobil sem pet pisem hkrati, kar je rekord ∙ ekspr. napovedovati filmu blagajniške rekorde nadpovprečno velike dohodke od vstopnine 3. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: voziti se v (opel) rekordu ♪
  25.      rekórden  -dna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na (športni) rekord: rekordni met / preteči progo v rekordnem času 2. nav. ekspr. ki zelo presega normalno, običajno količino, vrednost: letos je pridelek pšenice spet rekorden; rudnik je dosegel rekordno proizvodnjo / rekordna cena zlata / rekordno število gledalcev / končati delo v rekordnem času rekórdno prisl.: rekordno nizke temperature ♪

   29.709 29.734 29.759 29.784 29.809 29.834 29.859 29.884 29.909 29.934  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA