Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (29.576-29.600) 
- redkobesédnež -a m (ẹ̑) ekspr. redkobeseden človek: redkobesednež se je nazadnje razgovoril; bil je redkobesednež in čudak ♪
- redkobesédnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost redkobesednega človeka: njegova redkobesednost je splošno znana / ženina redkobesednost je kazala, da je užaljena ♪
- redkocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora ♪
- rédkokàm prisl. (ẹ́-ȁ) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre ♪
- rédkokatéri -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal ♪
- rédkokdàj prisl. (ẹ́-ȁ) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: redkokdaj je doma; redkokdaj mu kaj odreče ∙ bil je dobre volje kakor redkokdaj zelo ♪
- rédkokdó rédkokóga zaim. (ẹ́-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: redkokdo pozna to rastlino; njegova glasba je redkokomu všeč ∙ govoriti zna kakor redkokdo zelo dobro ♪
- rédkokjé prisl. (ẹ́-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: redkokje se tako dobro počuti kot pri njih ∙ tam je zadovoljna kakor redkokje zelo ♪
- rédkokrat prisl. (ẹ́) star. malokrat, malokdaj: redkokrat pride domov ♪
- redkolás in redkolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima redke lase: redkolas človek / redkolasa glava ♪
- rédkoma prisl. (ẹ̄) knjiž. redko, poredkoma: le redkoma je prihajal k njim ♪
- rédkost tudi redkóst -i ž (ẹ́; ọ̑) 1. pojav ali dejstvo, da je kaj redko: tak pojav je precejšnja redkost; redkost teh izdelkov v prodaji 2. redek predmet, pojav: na dražbi bo tudi nekaj redkosti / bibliofilska, knjižna, muzejska redkost 3. lastnost, značilnost redkega: redkost sita ♪
- rédkosten -tna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko redek: pohištvo iz dragocenega in redkostnega lesa ♪
- redkozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima redke zobe: redkozob človek / glavnik je že redkozob ♪
- redkozóbec -bca m (ọ̑) nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata ♪
- rêdkvica -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica ♪
- rêdkvičen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata ♪
- redníca -e ž (í) ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja ∙ star. rednica sirote rejnica ♪
- redník -a m (í) kdor preživlja koga, skrbi za koga: biti edini rednik svoje matere; rednik družine / ekspr. Nil je bil rednik Egipta ∙ star. ni imel očeta, le rednika rejnika ♦ čeb. čebelja družina, ki oskrbuje dodane ličinke ♪
- redníštvo -a s (ȋ) preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta ∙ star. občina je podpirala redništvo rejništvo ♪
- rédnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost rednega: sneg ovira rednost prometa / rednost plačevanja davkov / rednost dostave pošte je vzorna / občudovati prijateljevo rednost / navaditi otroka na rednost red ♪
- rédoks neskl. pril. (ẹ̑) kem., kratica redukcijski in oksidacijski hkrati: redoks reakcija / redoks sistem ♪
- redoljúb -a m (ȗ) knjiž. kdor ljubi red: mož je velik redoljub ♪
- redoljúben -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi red: redoljuben človek; bodi redoljuben ♪
- redoljúbje -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do reda: pretiravati v redoljubju ♪
29.451 29.476 29.501 29.526 29.551 29.576 29.601 29.626 29.651 29.676