Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (29.484-29.508)



  1.      recépcijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na recepcija 1: recepcijska pisarna / recepcijska služba
  2.      recépcijski  in recepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ) knjiž. prevzemen, sprejemen: recepcijska literarna strast
  3.      recepcionêr  -ja m () publ. receptor: hotelski recepcioner
  4.      recepís  -a m () adm. potrdilo o prejemu pošiljke: podpisati poštarju recepis
  5.      recépt  -a in recèpt -êpta m (ẹ̑; ē) 1. zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček: napisati, predložiti recept; to zdravilo se dobi samo na recept; recept za očala, tablete / izgubiti, zmečkati recept; izpolniti recept obrazec zanj / pog. plačati recept določen prispevek za zdravilo, zdravstveni pripomoček, ki se dobi na recept / zdravniški recept 2. navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določene jedi, pijače: izboljšati, sestaviti recept; recept za golaž, napitek, potico; kuhati po receptu / kuharski recept // navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku za pripravo česa sploh: povedati recept za čajno mešanico / kemijski recepti 3. ekspr. navodilo, pravilo za dosego česa: ni recepta za enostavno rešitev tega problema; povedati komu recept za dolgo življenje; gospodarski recepti / pesniti po receptih tradicionalnega pesništva pravilih, vzorcih
  6.      receptár  -ja m (á) farm. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu: razpisati delovno mesto receptarja
  7.      recépten  in recêpten -tna -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na recept: receptni obrazec / receptna knjiga
  8.      receptírati  -am nedov. in dov. () farm. izdelovati zdravila po zdravnikovem receptu: farmacevt je začel receptirati
  9.      receptíven  -vna -o prid. () knjiž. 1. nanašajoč se na sprejemanje gostov, strank; sprejemen: receptivni oddelek / receptivna hotelska služba 2. nanašajoč se na sprejemanje, prevzemanje; sprejemljiv, dovzeten: ta človek je precej receptiven / receptivne in ustvarjalne sposobnosti ◊ tur. receptivni turizem turizem, usmerjen zlasti v privabljanje, pridobivanje gostov
  10.      receptívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost receptivnega; sprejemljivost, dovzetnost: za nekatere ljudi je značilna receptivnost; ustvarjalnost in receptivnost / receptivnost idej
  11.      recéptor  -ja m (ẹ́) 1. kdor se poklicno ukvarja s sprejemanjem gostov, strank: receptor ga je poslal v drugo nadstropje; zaposliti se kot receptor; hotelski receptor 2. biol. organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje, sprejemnik: dražljaj je vzburil receptor; kožni, okušalni receptorji; receptor za toploto
  12.      receptóren  -rna -o (ọ̑) pridevnik od receptor 2: receptorni živec
  13.      recéptorka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od receptor: hotelska receptorka
  14.      recéptorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na receptorje: receptorska služba / receptorske celice
  15.      receptúra  -e ž () 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa ∙ žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika // lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu
  16.      receptúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na recepturo: recepturna sprememba / recepturno delo v lekarni
  17.      recesíja  -e ž () ekon. nazadovanje, upadanje gospodarske aktivnosti: gospodarstvu grozi recesija; zaradi recesije se je brezposelnost povečala; obdobje recesije; recesija, depresija in kriza / med recesijo je podjetje propadlo / gospodarska recesija
  18.      recesíven  -vna -o prid. () biol. ki se v paru z različnim ne izraža, prikrit: recesivni geni; dominanten in recesiven / ta lastnost je recesivna ♦ med. recesivna bolezen bolezen, ki se pojavi, kadar osebek podeduje od obeh staršev isti recesivni gen recesívno prisl.: recesivno deden
  19.      recidív  -a m () 1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: boriti se proti recidivu malomeščanstva; recidivi nasilja / kapitalistični recidivi 2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: bolnik naj se varuje, ker so mogoči recidivi; recidiv malarije, tuberkuloze
  20.      recidíva  -e ž () 1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: šovinistični izbruhi pričajo o recidivi preteklosti; recidiva sovraštva / še zmeraj obstajajo recidive birokratizma 2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: recidiva malarije je pogosta; znaki recidive
  21.      recidíven  -vna -o prid. () 1. jur. ki je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: recidivni delinkvent 2. med. ki se ponovi, ponavlja pri istem bolniku, ponavljajoč se: recidivne razjedenine
  22.      recidivírati  -am dov. in nedov. () med. ponoviti se pri istem bolniku: bolezen, vročina je recidivirala
  23.      recidívnost  -i ž () 1. jur. dejstvo, pojav, da že obsojeni stori novo kaznivo dejanje, povratništvo: vzroki recidivnosti 2. med. dejstvo, pojav, da se bolezen ponovi, ponavlja pri istem bolniku: verjetnost recidivnosti je pri tej bolezni velika
  24.      recikláža  -e ž () teh. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: reciklaža kemikalij, plinov / reciklaža starega papirja
  25.      recipiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž. poslušalec, gledalec, ki mu je namenjeno sporočilo; sprejemalec, sprejemnik: vpliv radijskih reklam na recipiente

   29.359 29.384 29.409 29.434 29.459 29.484 29.509 29.534 29.559 29.584  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA