Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (29.109-29.133)


  1.      raztróšati  -am nedov. (ọ́) redko trositi: raztrošati gnoj; raztrošati pokošeno travo / raztrošati laži ♪
  2.      raztrúpati  -am dov. (ȗ) nar. razbiti, razdejati: raztrupati pohištvo, posodo; raztrupati voz na kose ♪
  3.      raztŕžen  -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na raztrganje: jasno vidna raztržna črta ♦ teh. raztržna obremenitev največja mogoča obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se raztrgalo ♪
  4.      raztŕžnost  -i ž (r̄) lastnost raztržnega: raztržnost kož ♦ usnj. preizkus raztržnosti preizkus, s katerim se ugotovi, pri kakšni obremenitvi se usnje raztrga ♪
  5.      raztvárjati  -am nedov. (á) knjiž., redko razkrajati, razgrajevati: raztvarjati hranilne snovi; očesne sestavine se začnejo raztvarjati ♪
  6.      raztvésti  -tvézem in raztvêsti -tvêzem dov., raztvézel; raztvézen (ẹ́; é) nar. odvezati, razvezati: raztvesti krave; teliček se je raztvezel in hodil po hlevu ♪
  7.      razúdba  -e ž (ȗ) zastar. raztelešenje: razudba trupla ♪
  8.      razúditi  -im dov. (ú ȗ) zastar. raztelesiti: razuditi truplo ♪
  9.      razúm  -a m (ȗ) sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: razum je njegova odlika; zaradi starosti mu peša razum; imeti, izgubiti razum; vsi so občudovali očetov razum / delati z razumom; vse presoja s hladnim razumom; ekspr. preblisk zdravega razuma / ekspr.: vse to je ustvaril človekov razum; z razumom obdarjeno bitje človek ∙ ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati ♦ filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev // miselno-spoznavna stran človeka: pri njem razum prevladuje nad čustvom; ekspr. poslušati razum; uskladiti čustva in razum ♪
  10.      razúmar  -ja m (ȗ) nav. slabš. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je velik razumar ♪
  11.      razúmarski  -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je razumarski človek; ne bodi tako razumarski // ki izraža tako mišljenje, ravnanje: razumarski odnos do ljudskega blaga; razumarski pouk / razumarska kultura ♪
  12.      razúmarstvo  -a s (ȗ) nav. slabš. lastnost, značilnost razumarskega: njegovo razumarstvo mi že preseda / zavračati prazno razumarstvo ♪
  13.      razúmen  -mna -o prid., razúmnejši (ú ū) 1. ki ima razum: razumna in nerazumna bitja 2. ki ima veliko razuma: razumen in iznajdljiv človek je; bil je razumnejši kot njegovi bratje // ki izraža, kaže razum: razumen obraz; gledal ga je z jasnimi, razumnimi očmi 3. ki je v skladu z razumom: razumni razlogi; to so razumne besede; razumno vedenje / ekspr. to presega vse razumne meje 4. star. razumljiv: govoriti z razumnim glasom; to je samo po sebi razumno razúmno prisl.: razumno delati, gledati, govoriti ♪
  14.      razuméti  -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo // ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno 3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga 4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume 5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna // biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume 6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela // pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar ● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo razuméti se nedov. 1. živeti skladno, v slogi: pri tej hiši se razumejo; s starši, z ženo se ne razume 2. v zvezi z na poznavati, obvladovati: razume se tudi na biologijo; na svoje delo se dobro razume; na to se razume kakor zajec na boben prav nič 3. v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati: vsi pridemo, se razume; prinesi tudi vino, se razume / to se razume samo po sebi razúmljen -a -o: napačno razumljene besede; nikoli ni prav razumljen ♪
  15.      razumétje  -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od razumeti: razumetje pesnikovega dela ♪
  16.      razumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razumevati ali razumeti: učiti se brez razumevanja; pomagati bralcem k boljšemu razumevanju poezije; ekspr. ključ za razumevanje problema / napačno razumevanje predpisov / tradicionalno razumevanje družine / ženino razumevanje mu veliko pomeni; prositi za razumevanje / imeti razumevanje za mlade; kazati razumevanje za težave drugih; publ. pri njih ne najde razumevanja; sprejeti koga z razumevanjem / kot vljudnostna fraza hvala za razumevanje / dobro razumevanje angleškega jezika / v tej družini ni razumevanja; veliko medsebojno razumevanje in prijateljstvo ♪
  17.      razumévati  -am nedov. (ẹ́) 1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: knjiga bo bralcem pomagala razumevati aktualne procese v naši družbi; začenja razumevati, da je življenje resna stvar ∙ star. nič več ni razumevala se zavedala 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: svoj položaj napačno razumeva; tako so to besedo razumevali tudi njegovi somišljeniki 3. postajati sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: pomalem začenja razumevati tujo govorico // postajati sposoben dojeti vsebino česa sploh: otrok govor vse bolje razumeva in se vedno bolje izraža / razumevati duha nove dobe razumevajóč -a -e 1. deležnik od razumevati: prerekali so se zaradi te besede, razumevajoč jo vsak po svoje; dobro razumevajoč svoj položaj 2. ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: hotel je biti razumevajoč predstojnik; do hčerke je zelo razumevajoč / razumevajoč nasmeh; razumevajoče oči; prisl.: razumevajoče pogledati ♪
  18.      razuméven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. razumen, pameten: razumeven človek ∙ star. to je težko razumevno razumljivo razumévno prisl.: razumevno so se pogovorili ♪
  19.      razumévnost  -i ž (ẹ́) star. razum, pamet: občudovali so fantovo razumevnost ♪
  20.      razumljív  -a -o prid., razumljívejši (ȋ í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumljívo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega ♪
  21.      razumljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razumljivega: spis se odlikuje po razumljivosti; razumljivost razlage / razumljivost besed, znakov / razumljivost telefonskega pogovora razločnost ♪
  22.      razúmnež  -a m (ȗ) ekspr. razumen človek: igralec je ustvaril podobo izjemnega razumneža ♪
  23.      razúmnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od razumnik: ta pisateljica je velika razumnica ♪
  24.      razúmnik  -a m (ȗ) knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: kritičen, napreden razumnik; večji del te literature je dostopen le razumnikom izobražencem; pisatelji, slikarji in drugi razumniki / prištevajo ga k največjim razumnikom tistega časa ♪
  25.      razúmniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razumnike: razumniški krogi, poklici / razumniški odnos do življenja ♪

   28.984 29.009 29.034 29.059 29.084 29.109 29.134 29.159 29.184 29.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA