Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (2.901-2.925)



  1.      čéšpljev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češpljo: češpljevi cmoki; češpljeva kaša, marmelada / češpljeve veje; češpljevo drevje ♦ zool. češpljev kapar
  2.      čéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od četa: četni komisar; četno poveljstvo
  3.      četŕt  -i ž () 1. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne: slišala je biti ure in vse četrti; zastar. do doma ima kake tri četrti ure tri četrt ure / predavanje se bo začelo danes brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // noga raztelešenega četveronožca s sosednjimi deli: kupil je celo zadnjo četrt vola 2. del mesta s posebnimi značilnostmi: stanuje v delavski četrti mesta; industrijska, stanovanjska četrt / mestna četrt // prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu
  4.      četŕt  prisl. () 1. izraža del na štiri enake dele razdeljene a) merske enote: naročil je četrt litra vina, spil ga je le četrtino; kupiti tri četrt metra blaga; elipt., pog. četrt kruha, prosim b) časovne enote: čaka že kake tri četrt ure; avtobus odpelje vsake četrt ure; pri napovedovanju časa se ura izpušča: osem in četrt 815; četrt (manjka) do petih 445; četrt čez deset(o) 1015; četrt čez šest, četrt na sedem 615; tri četrt na sedem 645 2. izraža del na štiri enake dele razdeljene celote: dogradili so tri četrt hiše; minilo je četrt stoletja; dobre tri četrt prebivalstva se je odselilo
  5.      četŕten  -tna -o prid. () prva leta po 1945 nanašajoč se na najmanjšo upravno enoto v mestu: četrtni odbor Rdečega križa
  6.      četŕti  -a -o štev. (ŕ) ki v zapovrstju ustreza številu štiri: četrti dan v tednu; bil je četrti na cilju; četrtega (4.) julija; Karel IV.; četrta vrsta v parterju; četrto nadstropje; v četrtem stoletju / četrti del jabolka četrtina ● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; star. četrta šola četrti razred nekdanje gimnazijefiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas; rel. četrta božja zapoved; voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; prisl.: že v četrto sem ga srečal četrtič; sam.: žarg., avt. voziti s četrto, v četrti v četrti prestavi
  7.      četrtínjak  -a m () sod, ki drži od 500 do 600 l
  8.      četrtník  -a m (í) nekdaj predstojnik mestne četrti
  9.      četrtošólka  -e ž (ọ̑) učenka četrtega razreda, zlasti na gimnaziji: četrtošolka novomeške gimnazije
  10.      četŕtstoléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki traja četrt stoletja: četrtstoletni razvoj
  11.      četŕtstolétje  -a s (-ẹ̑) doba, ki traja četrt stoletja: pred dobrim četrtstoletjem; minulo četrtstoletje
  12.      četŕttón  -a m (-ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih
  13.      četŕttónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem; četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami
  14.      četŕtúren  -rna -o prid. (-) ki traja četrt ure: četrturni odmor; priti s četrturno zamudo
  15.      četŕtzemlják  -a m (-á) jur., nekdaj lastnik četrtine grunta: sin četrtzemljaka
  16.      četúdi  vez. () čeprav: pridemo, četudi bo deževalo; otroka je bilo strah, četudi je bil svetel dan / vino je zdravo, četudi malo kislo
  17.      četvér  -i ž (ẹ̑) štirje konji, vpreženi v vozilo: voziti s četverjo / pripeljal se je v četver; zapreči v četver
  18.      četvér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je štirih vrst: na gradbišču so četveri delavci: težaki, vozniki, zidarji in tesarji / to so štirje narodi s četverim kulturnim življenjem
  19.      četvériti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) razkosavati zaklano žival na četrti: na dvorišču so četverili zaklane prašiče in vole
  20.      četvérka  -e ž (ẹ̑) biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm; kvart: knjiga je izšla v četverki [4°] / četverka v dragoceni vezavi
  21.      četverokápnica  -e ž () arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode
  22.      četveroógeln  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) štirioglat: četveroogeln stolp
  23.      četverostrán  in četverostràn -ána -o prid. (; á) geom. ki ima za osnovno ploskev četverokotnik: četverostrana piramida, prizma
  24.      četvórček  -čka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: trojčki in četvorčki 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: stanuje v četvorčku ◊ filat. štiri znamke, iztrgane iz pole v obliki pravokotnika; min. skupina štirih kristalov iste rudnine
  25.      čevljárček  -čka m (á) ekspr. manjšalnica od čevljar: reven, suh čevljarček

   2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA