Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (28.884-28.908)


  1.      razplinjáč  -a m (á) knjiž., redko uplinjač: očistiti razplinjač ♪
  2.      razplínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od razpliniti: razplinjenje jekla ♪
  3.      razplinjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla ♪
  4.      razplinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo ♪
  5.      razpljúskati  -am dov. (ȗ) 1. s pljuskanjem razliti: otrok je razpljuskal vso vodo 2. povzročiti, da kaj pljuska: veter je razpljuskal morje razpljúskan -a -o: razpljuskana voda ♪
  6.      razpljuskávati  -am nedov. (ȃ) 1. s pljuskanjem razlivati: razpljuskavati vodo po tleh 2. povzročati, da kaj pljuska: veter razpljuskava morje ♪
  7.      razpljúskniti  -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljuskniti vodo po tleh ♪
  8.      razpljúsniti  -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljusnil je vodo po tleh ♪
  9.      razplòd  -óda m (ȍ ọ́) knjiž. razmnoževanje: preprečiti prehiter razplod kake živali; sposobnost za razplod ♪
  10.      razplódba  -e ž (ọ̑) zastar. razmnoževanje: skrbeti za razplodbo ♪
  11.      razplóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razplod: razplodni čas / razplodni organi spolni organi ♪
  12.      razplodíšče  -a s (í) knjiž. leglo, kotišče: mlake so razplodišče komarjev ♪
  13.      razplodítev  -tve ž (ȋ) knjiž. razmnoževanje: poskrbeti za razploditev kake živali / način razploditve ♪
  14.      razplodíti  -ím dov., razplódil; razplojèn (ȋ í) knjiž. razmnožiti: razploditi kunce; te živali so se hitro razplodile ♪
  15.      razplojeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
  16.      razplojevánje  -a s (ȃ) knjiž. razmnoževanje: razplojevanje zajcev / načini razplojevanja ♪
  17.      razplojeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razmnoževati: razplojevati živali; te vrste se hitro razplojujejo ♪
  18.      razplôščiti  -im tudi razploščíti -ím dov., razplôščil tudi razplóščil (ō ȏ; ȋ í) knjiž. narediti kaj plosko, sploščeno: razploščiti kroglice; razploščiti kaj z udarcem razplôščen -a -o tudi razploščèn -êna -o: razploščeno železo ♪
  19.      razpóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna ♪
  20.      razpóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od razpočiti se: razpočenje balonov, mehurčkov ♪
  21.      razpóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
  22.      razpóčnik  -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
  23.      razpodelítev  -tve ž (ȋ) knjiž. razdelitev, porazdelitev: razpodelitev zemlje / umetniška razpodelitev barv ♪
  24.      razpodelíti  -ím dov., razpodélil (ȋ í) knjiž. razdeliti, porazdeliti: razpodeliti zemljo / enakomerno razpodeliti seme po površini ♪
  25.      razpodíti  -ím dov., razpódil (ȋ í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši // narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli ♪

   28.759 28.784 28.809 28.834 28.859 28.884 28.909 28.934 28.959 28.984  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA