Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (28.834-28.858)
- razoglávost -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov ♪
- razorožênost -i ž (é) lastnost, stanje razoroženega: razoroženost ujetnikov ♪
- razosébljenje -a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela ♪
- razpáden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na razpad: razpadni procesi ♦ fiz. razpadni čas ♪
- razparáč -a m (á) ekspr. divja, krvoločna žival: tiger razparač ♪
- razpasováti se -újem se nedov. (á ȗ) star. širiti se, razširjati se: ta navada se vedno bolj razpasuje ♪
- razpásti -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade // kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik 3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo ◊ fiz. atomsko jedro razpade razpádel -dla -o: ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo ♪
- razpásti se -pásem se dov. (á) 1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju 2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu ∙ ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle ♪
- razpášen -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
- razpášnež -a m (ȃ) star. razuzdanec, razvratnež: bil je pijanec in razpašnež ♪
- razpášnost -i ž (ā) star. razuzdanost, razvratnost: jezila jo je njegova razpašnost / živeti v razpašnosti ♪
- razpecljáti -ám dov. (á ȃ) agr. potrgati jagode s pecljevine: pred stiskanjem grozdje razpecljajo ♪
- razpečáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečati ponarejene bankovce, mamila 2. knjiž. razdeliti, razposlati: založba je razpečala knjige ● zastar. vse blago so že razpečali razprodali ♪
- razpečátiti -im dov. (á ȃ) narediti, da kaj preneha biti zapečateno: razpečatiti pismo ♪
- razpečávanje -a s (ȃ) glagolnik od razpečavati: razpečavanje mamil / razpečavanje knjig ♪
- razpeljánček -čka m (á) ptič, goden za letanje: mladi razpeljančki so skušali vzleteti // ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: fant je neizkušen razpeljanček ♪
- razperílen -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se razperja: razperilna priprava / razperilne klešče ♪
- razpétje -a s (ẹ̑) glagolnik od razpeti: razpetje dežnika / držati roke v razpetju ♪
- razpirálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) tisk. razpiralo ♪
- razpísati in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena ◊ jur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na
njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado ♪
- razpísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razpis: razpisni pogoji; razpisni rok / razpisna komisija ♪
- razpísnik -a m (ȋ) razpisovalec: razpisnik natečaja ♪
- razpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj razpisuje: razpisovalec natečaja ♪
- razpisováti -újem nedov. (á ȗ) javno objavljati, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisovati nova, prosta delovna mesta b) za prevzem določenega dela: razpisovati gradbena dela / razpisovati štipendije // javno objavljati, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisovati tekmovanja; razpisovati volitve razpisováti se nav. ekspr. veliko pisati: v knjigi se avtor razpisuje o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisovati ♪
- razpištóliti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) pog., ekspr. razburiti se, razjeziti se: kaj si se pa tako razpištolil ♪
28.709 28.734 28.759 28.784 28.809 28.834 28.859 28.884 28.909 28.934