Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (28.826-28.850)


  1.      raznoglásje  -a s (ȃ) knjiž. neskladnost, neenotnost: stilno raznoglasje dramske predstave / raznoglasje v stranki neenotnost, nesoglasje ♪
  2.      raznoglásnost  -i ž (ā) knjiž. neskladnost, neenotnost: stilna raznoglasnost teksta ♪
  3.      raznoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
  4.      raznojezíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki zna in redno uporablja različne jezike: raznojezično prebivalstvo / raznojezične prireditve ♪
  5.      raznolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima liste različnih oblik: raznolistna rastlina ♦ bot. raznolistni osat rastlina z enostavnimi ali pernato deljenimi listi in škrlatnimi cveti, Cirsium heterophyllum ♪
  6.      raznostrán  in raznostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. različen, raznovrsten: raznostrani razlogi za kako dejanje ♪
  7.      raznóžka  -e ž (ọ̑) šport. seskok s telovadnega orodja ali preskok tega orodja z raznoženimi nogami: narediti raznožko ♪
  8.      razočárati  -am dov. (ȃ) vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo ∙ publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha razočáran -a -o: razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran ♪
  9.      razoglávost  -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov ♪
  10.      razorožênost  -i ž (é) lastnost, stanje razoroženega: razoroženost ujetnikov ♪
  11.      razosébljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela ♪
  12.      razpáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na razpad: razpadni procesi ♦ fiz. razpadni čas ♪
  13.      razparáč  -a m (á) ekspr. divja, krvoločna žival: tiger razparač ♪
  14.      razpasováti se  -újem se nedov. (á ȗ) star. širiti se, razširjati se: ta navada se vedno bolj razpasuje ♪
  15.      razpásti  -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade // kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik 3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo ◊ fiz. atomsko jedro razpade razpádel -dla -o: ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo ♪
  16.      razpásti se  -pásem se dov. (á) 1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju 2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu ∙ ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle ♪
  17.      razpášen  -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
  18.      razpášnež  -a m (ȃ) star. razuzdanec, razvratnež: bil je pijanec in razpašnež ♪
  19.      razpášnost  -i ž (ā) star. razuzdanost, razvratnost: jezila jo je njegova razpašnost / živeti v razpašnosti ♪
  20.      razpecljáti  -ám dov. (á ȃ) agr. potrgati jagode s pecljevine: pred stiskanjem grozdje razpecljajo ♪
  21.      razpečáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečati ponarejene bankovce, mamila 2. knjiž. razdeliti, razposlati: založba je razpečala knjige ● zastar. vse blago so že razpečali razprodali ♪
  22.      razpečátiti  -im dov. (á ȃ) narediti, da kaj preneha biti zapečateno: razpečatiti pismo ♪
  23.      razpečávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razpečavati: razpečavanje mamil / razpečavanje knjig ♪
  24.      razpeljánček  -čka m (á) ptič, goden za letanje: mladi razpeljančki so skušali vzleteti // ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: fant je neizkušen razpeljanček ♪
  25.      razperílen  -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se razperja: razperilna priprava / razperilne klešče ♪

   28.701 28.726 28.751 28.776 28.801 28.826 28.851 28.876 28.901 28.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA