Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (28.701-28.725)


  1.      razdráženje  -a s (ā) glagolnik od razdražiti: razdraženje živcev ♪
  2.      razdráženost  -i ž (ā) stanje razdraženega človeka: pomiriti materino razdraženost; spraviti koga v razdraženost / v razdraženosti mu je ostro odgovoril / živčna razdraženost; razdraženost kože / spolna razdraženost ♪
  3.      razdraževáti  -újem nedov. (á ȗ) dražiti: razdraževati živce / nepomembne malenkosti ga razdražujejo razdražujóč -a -e: razdražujoč hrup ♪
  4.      razdražíti  in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti // razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo 2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene 3. redko nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži razdrážen -a -o: biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti ♪
  5.      razdréti  -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati / razdreti na sestavne dele 2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti / naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor 3. pog. sparati: razdreti krilo / razdreti pulover 4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije // razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko 6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo ● pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji razdŕt -a -o: razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto ∙ ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana ♪
  6.      razdrobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdrobiti: razdrobitev obdelovalnih zemljišč ♪
  7.      razdruževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaka celota preide v sestavne enote: razdruževati in združevati delovne organizacije; podjetji se razdružujeta ♦ mat. razdruževati množico na delne množice 2. knjiž. ločevati: odreči se posebnostim, ki nas razdružujejo / različni pogledi, predsodki ljudi razdružujejo ♪
  8.      razdvojênost  -i ž (é) stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost ● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost ♪
  9.      rázenje  -a s (á) glagolnik od raziti: z razenjem ugotavljati trdoto diamanta; razenje stekla; razenje z nohti ♪
  10.      razgáljanje  -a s (á) glagolnik od razgaljati: razgaljanje in razkazovanje telesa; bolezensko nagnjenje do razgaljanja spolovil / razgaljanje očetovega življenja mu je bilo neprijetno ♪
  11.      razgíb  -a m (ȋ) knjiž. razgibanost: drama nima dramatičnega razgiba ● knjiž., redko človekovi notranji razgibi vzgibi ♪
  12.      razgíbati 1 -am in -ljem dov. (ȋ) 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše razgíban -a -o 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino ● to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti ♦ muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso ♪
  13.      razgibávati  -am nedov. (ȃ) 1. z gibanjem, premikanjem delati kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibavati mišice, noge; z igranjem nogometa se razgibavati; razgibavati se pred začetkom tekmovanja; pren. matematika razgibava razum 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter razgibava veje // povzročati, delati, da kaj valovi, se giba: burja razgibava morsko gladino 3. spravljati v živahnejšo dejavnost: kulturno društvo ljudi razgibava / take zgodbe razgibavajo domišljijo // povzročati, da kaj živahneje poteka: igro razgibavajo različni glasbeni in plesni vložki // povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: razgibavati kulturno dejavnost 4. nav. ekspr. povzročati, da kdo postane bolj sproščen, živahen: njegove šale razgibavajo družbo; gostje se že razgibavajo 5. delati kaj bolj pestro, zanimivo: z različnimi elementi razgibavati stene / ta del mesta razgibavajo gledališča in prijetni lokali ● knjiž. pisatelja so razgibavala zlasti etična vprašanja vznemirjala, razvnemala ♪
  14.      razglábljati  -am nedov. (á) intenzivno usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razglabljati o svojem življenju; resno, zavzeto razglabljati o problemih / med delom veliko razglablja premišlja, razmišlja / knjiž. razglabljati jezikovna vprašanja obravnavati, reševati razglabljajóč -a -e: razglabljajoč mogoče rešitve problema, je prišel do novih spoznanj; razglabljajoč človek ♪
  15.      razglasíti  -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ȋ í; ȋ á) 1. uradno sporočiti javnosti: razglasiti izid volitev; razglasiti rezultate; razglasiti sodbo; na koncu delovne akcije so razglasili udarnike; po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti // ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem: novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila 2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začne a) obstajati, potekati: razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili vojno stanje; razglasiti stavko b) veljati: razglasiti ustavo, zakon // v zvezi z za uradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park 3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev: dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: kritiki so film razglasili za pornografski; razglasiti imenovanje za neveljavno; izraz so razglasili za germanizem; razglasiti koga za goljufa; javno razglasiti trditev za neresnično 5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise 6. zastar. objaviti: pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo ◊ jur. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o 1. deležnik od razglasiti: bila je razglašena za najboljšo športnico leta 2. knjiž. znan, slaven: igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika 3. knjiž. razvpit: v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče ♪
  16.      razglášati  -am nedov. (á) 1. uradno sporočati javnosti: razglašati rezultate glasovanja; razglašati po radiu, v časopisu / kresovi so razglašali nevarnost; sirene razglašajo alarm / napis razglaša, da je cesta zaprta opozarja // ekspr. razširjati, učiti: razglašati nove ideje; ne razglašaj krivih naukov // ekspr. pripovedovati, sporočati veliko ljudem: ne razglašaj svojih težav; povsod je razglašal, da se bo poročil; razglašala je, kar bi moralo ostati skrivnost / ne razglašajte vsem, kaj se je zgodilo / pesmi bodo razglašale tvojo lepoto 2. uradno sporočati javnosti, da kaj začne a) obstajati, potekati: razglašati splošno mobilizacijo b) veljati: razglašati ustavo // v zvezi z za uradno sporočati javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglašati za predsednika republike, za vladarja 3. uradno priznavati določeno dejstvo, ugotovitev: po določenem času razglašajo pogrešane za mrtve / razglašati dokumente za neveljavne; razglašati trditev za neresnično 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nekatere ljudi so razglašali za manjvredne; ne razglašaj me za lažnivca; vsega ne smeš razglašati za napako; začeli so se razglašati za Slovence 5. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je razglašal, kdaj in kje bo semenj 6. zastar. objavljati: kritike je razglašal v različnih časopisih razglášati se star. slišati se: zvonjenje se je razglašalo po vsej dolini razglášan -a -o: pogosto razglašana obvestila ♪
  17.      razgléden 1 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razgled: postaviti razgledni stolp; razgledna ploščad / koča je na razglednem kraju; razgledna točka ♪
  18.      razglédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razglednico: razgledniška velikost fotografij / razgledniški posnetki razglédniško prisl.: razgledniško lepe slike ♪
  19.      razgledovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razgledovati se: razgledovanje po pokrajini / razgledovanje po strokovni literaturi; to je bil čas razgledovanja in učenja / razgledovanje razvalin ♪
  20.      razgledováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: pogosto sva se ustavila in se razgledovala; z vrha smo se dolgo razgledovali; razgledoval se je, kam bi postavil kip / razgledovati se po okolici; pren., ekspr. pogosto se je razgledoval po svojem življenju 2. prilagajati se gledanju v neugodnih okoliščinah: ko so ugasnile luči, so se nekaj časa razgledovali 3. z opazovanjem, proučevanjem seznanjati se s čim, spoznavati kaj: v mladosti se je veliko razgledoval po svetu / razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini 4. redko iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi / čas je, da se začneš razgledovati za ženo ● ekspr. nad ravnino se razgleduje grad je, stoji; ekspr. hiša se razgleduje po poljih iz nje, od nje je razgled po poljih razgledováti zastar. ogledovati, pregledovati: vojaki razgledujejo okolico stavbe razgledujóč se -a -e: razgledujoč se po dolini, je zagledal čredo gamsov ♪
  21.      razglobíti  -ím dov., razglóbil (ȋ í) knjiž., redko premisliti, razmisliti: vso stvar mora še razglobiti ♪
  22.      razglódati  -am tudi -glójem, tudi razglôdati -am dov., razglódaj razglódajte tudi razglóji razglójite tudi razglôdaj razglôdajte tudi razglodájte; tudi razglodála (ọ́; ó) glodajoč zelo poškodovati, uničiti: črvi so razglodali pohištvo; miši so razglodale krompir / knjiž. bolezen ji je razglodala obraz ♪
  23.      razgnáti  -žênem dov., stil. razženó (á é) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: policija je razgnala demonstrante; pes razžene kokoši / zavedne učitelje so med vojno razgnali v različne kraje / ekspr. razgnati zborovanje // ekspr. narediti, da česa ni več: veter razžene oblake / doživetje mu bo razgnalo žalost pregnalo 2. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: voda je zmrznila in razgnala cevi; brezoseb. vazo je razgnalo; pren., ekspr. izpovej se, sicer te bo razgnalo 3. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razgnalo ga bo od jeze, ljubosumnosti ● ekspr. vojaki so ob umiku razgnali most razstrelili; zastar. razgnati parlament razpustiti; ekspr. tako sem žalosten, da mi bo razgnalo srce zelo ♪
  24.      razgnécan  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko razvožen, razhojen: voz se je počasi premikal po blatni in razgnecani cesti ♪
  25.      razgnéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razjeziti, razburiti: njene besede so ga zelo razgnevile; samo navidez se je razgnevil razgnévljen -a -o: razgnevljen je odšel od doma ♪

   28.576 28.601 28.626 28.651 28.676 28.701 28.726 28.751 28.776 28.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA