Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (28.484-28.508)
- rádiotelegrafíst -a m (ā-ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista ♪
- radírati -am nedov. (ȋ) 1. navadno z radirko brisati, odstranjevati napisano, narisano: piše domačo nalogo in kar naprej radira; nalahko radirati / packo je radiral kar z nožičkom 2. dov. in nedov. zradirati: radirati pomožne črte; pren., ekspr. ta narod so hoteli radirati z zemljevida ♪
- rádost stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča: a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti ● pog. pasja radost navadna salama ♪
- radovédnež -a m (ẹ̑) ekspr. radoveden človek: radovedneži so se zbirali okoli novega avtomobila; miličniki so odganjali radovedneže / mali radovednež radoveden otrok ♪
- radožívec -vca m (ȋ) knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec ♪
- rafinátor -ja m (ȃ) les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator ♪
- ragbi ipd. gl. rugby ipd. ♪
- rágljast -a -o prid. (ȃ) slabš. ki hitro in mnogo govori: ragljasta ženska / govorila je z ragljastim glasom ♪
- ragljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež 2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale ragljáje: ura je ragljaje odbila polnoč ♪
- rágljica -e ž (ȃ) manjšalnica od raglja: otroci so vrteli ragljice ♪
- ragtime -a [rêgtajm in régtajm] m (ȇ; ẹ̑) muz., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ameriška plesna glasba z izrazitim sinkopiranim ritmom: plesati ob ragtimu; ritem ragtima; ragtime in jazz // ples v tem ritmu: plesati ragtime; neskl. pril.: ragtime orkester ♪
- ragú -ja m (ȗ) gastr. gostejša dušena jed iz (kosov) mesa z dodatkom blagih začimb: skuhati ragu; ragu s cmoki / piščančji, ribji, telečji ragu; neskl. pril.: ragu juha ♪
- ragújev -a -o (ȗ) pridevnik od ragu: telečja ragujeva juha ♪
- ráhel -hla -o [ǝu̯] prid., ráhlejši (á) 1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica // ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke 2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost // ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem 3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke /
odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni ● ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno ráhlo prisl.: rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena ∙ ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; prim. narahlo ♪
- rahítičen -čna -o prid. (í) 1. ki ima rahitis: rahitičen otrok; postati rahitičen; rahitično tele / rahitične spremembe na kosteh 2. ekspr. šibek, slaboten: ob cesti so rastli rahitični topoli / rahitična svetloba je razsvetljevala sobo ♪
- rahítičnost -i ž (í) stanje rahitičnega: preprečevati rahitičnost ♪
- rahítik -a m (í) med. rahitičen človek: zdraviti rahitike ♪
- rahljálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za rahljanje: rahljalno sredstvo / rahljalni stroj ♪
- raison d'être -a [rezóndêtr] m, tudi neskl. (ọ̑-ȇ) knjiž. smisel, upravičenost, razlog obstoja: dobiti, izgubiti svoj raison d'être; ta festival ima svoj raison d'être; prim. rezon ♪
- rájda -e ž (ȃ) nižje pog. vrsta: po cesti se je premikala dolga rajda voz ∙ ekspr. v vasi je cela rajda gostiln veliko ♪
- rájh -a m (ȃ) nav. slabš. nemška država zlasti v obdobju nacizma: propad rajha; zloglasna koncentracijska taborišča rajha / tretji rajh od 1933 do 1945 ♪
- rájni -a -o prid. (ȃ) raba peša ki je umrl; pokojen: njena rajna mati; sam.: spominjati se rajnih; njegova rajna je bila dobra žena ♪
- rajón -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom (manjše) območje, področje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / miličniška patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu // organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov ♪
- rajónec -nca m (ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci ♪
- rajonírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. razdeliti na rajone: rajonirati mesto ♦ agr. rajonirati vinogradništvo, živinorejo določiti področja za vinogradništvo, živinorejo ♪
28.359 28.384 28.409 28.434 28.459 28.484 28.509 28.534 28.559 28.584