Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (28.359-28.383)


  1.      psóvka  -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
  2.      pst  [pśt in ps̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho ♪
  3.      pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪
  4.      pš 2 [pš́] medm. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: pš, pš, pš, si šepetajo na uho ♪
  5.      pšênast  -a -o prid. (é) po sestavi, obliki podoben pšenu: pšenasta snov ♪
  6.      pšeníca  -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli ♦ agr. jarovizacija pšenice ♪
  7.      pšeníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom ♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus pšeníčno prisl.: pšenično svetli lasje ♪
  8.      pšeníčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: njiva pšeničice / nasuti ptičkom pšeničice / rumena pšeničica ♪
  9.      pšeníčka  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: pšenička je ozelenela / nasuti konju pšeničke ♪
  10.      pšeníčnica  -e ž (ȋ) 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele ♪
  11.      pšeníčnik  -a m (ȋ) star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika ◊ bot. poletni jurček ♪
  12.      pšeničnolás  in pšeničnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima pšenične lase: pšeničnolasa deklica ♪
  13.      pšêno  -a s (é) oluščena prosena zrna: prebirati pšeno za klobase; kuhano pšeno / proseno pšeno // oluščena zrna nekaterih žit sploh: ajdovo pšeno; ječmenovo pšeno ješprenj ◊ meteor. babje pšeno zrnate snežne padavine ♪
  14.      pšíca  -e ž (í) star. puščica: izstreliti pšico; švignil je mimo hiše kot pšica ♪
  15.      pšícniti  -em dov. (í ȋ) star. švigniti, zleteti kot puščica: ptič je pšicnil v temo / mimo je pšicnilo vozilo ♪
  16.      pšt  [pš́t in pš̀t] medm. pst: pšt, da kdo ne sliši ♪
  17.      pterodáktil  -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
  18.      pteropód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda ♪
  19.      pterozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec, sposoben letati: okostje pterozavra ♪
  20.      ptialín  -a m (ȋ) biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
  21.      ptíca  -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪
  22.      ptìč  ptíča m (ȉ í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje ● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
  23.      ptičád  -i ž (ȃ) redko več ptičev, ptiči: ptičad je pojedla vse zrnje ♪
  24.      ptičeslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. strokovnjak za ptičeslovje; ornitolog: ugotovitve ptičeslovcev ♪
  25.      pù  medm. (ȕ) izraža zoprnost: pu, kako je tu soparno ♪

   28.234 28.259 28.284 28.309 28.334 28.359 28.384 28.409 28.434 28.459  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA