Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (28.351-28.375) 
- psína -e ž (í) redko 1. pasje meso: med vojno so jedli tudi psino 2. slabš. pes: psina laja ♪
- psitakóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka ♪
- psoglàv in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice ♪
- psoglávec -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
- psoglávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psoglavce: psoglavski poglavar / psoglavska zloba ♪
- psoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija ♪
- psovánje -a s (ȃ) glagolnik od psovati: preklinjanje in psovanje ♪
- psováti psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater psován -a -o: psovan človek ♪
- psóvka -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
- pst [pśt in ps̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho ♪
- pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪
- pš 2 [pš́] medm. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: pš, pš, pš, si šepetajo na uho ♪
- pšênast -a -o prid. (é) po sestavi, obliki podoben pšenu: pšenasta snov ♪
- pšeníca -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli ♦ agr. jarovizacija pšenice ♪
- pšeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom ♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus pšeníčno prisl.: pšenično svetli lasje ♪
- pšeníčica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: njiva pšeničice / nasuti ptičkom pšeničice / rumena pšeničica ♪
- pšeníčka -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: pšenička je ozelenela / nasuti konju pšeničke ♪
- pšeníčnica -e ž (ȋ) 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele ♪
- pšeníčnik -a m (ȋ) star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika ◊ bot. poletni jurček ♪
- pšeničnolás in pšeničnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima pšenične lase: pšeničnolasa deklica ♪
- pšêno -a s (é) oluščena prosena zrna: prebirati pšeno za klobase; kuhano pšeno / proseno pšeno // oluščena zrna nekaterih žit sploh: ajdovo pšeno; ječmenovo pšeno ješprenj ◊ meteor. babje pšeno zrnate snežne padavine ♪
- pšíca -e ž (í) star. puščica: izstreliti pšico; švignil je mimo hiše kot pšica ♪
- pšícniti -em dov. (í ȋ) star. švigniti, zleteti kot puščica: ptič je pšicnil v temo / mimo je pšicnilo vozilo ♪
- pšt [pš́t in pš̀t] medm. pst: pšt, da kdo ne sliši ♪
- pterodáktil -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
28.226 28.251 28.276 28.301 28.326 28.351 28.376 28.401 28.426 28.451 
