Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (28.276-28.300) 
- pŕvouvrščèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é) ki se uvrsti na prvo mesto: prvouvrščeni tekmovalec ♪
- pŕvovŕsten -tna -o prid. (ȓ-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje // ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak ● ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika ♪
- psalmodíja -e ž (ȋ) rel. petje, recitiranje psalmov: poslušati psalmodijo; enolična psalmodija ♪
- psévdogótika -e ž (ẹ̑-ọ́) um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike ♪
- psevdonímnik -a m (ȋ) redko psevdonimni avtor, pisatelj: članek psevdonimnika ♪
- psíčka -e ž (ȋ) ženska oblika od psiček: psička je cvilila in mahala z repom / ekspr. psička z rodovnikom ♪
- psihiátričen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnica, klinika ♪
- psihiatríja -e ž (ȋ) veda o duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo ♪
- psihiátrinja -e ž (á) zdravnica specialistka za psihiatrijo: predavanje znane psihiatrinje ♪
- psíhičen -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen ♪
- psíhika -e ž (í) knjiž. duševnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika ♪
- psiho... ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija ♪
- psíhoanalítičen -čna -o prid. (ȋ-í) nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje ♪
- psíhoanalítik -a m (ȋ-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik ♪
- psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij ♪
- psíhodiagnóstika -e ž (ȋ-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi ♪
- psíhodiagnóza -e ž (ȋ-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo ♪
- psíhodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija ♪
- psíhofízičen -čna -o prid. (ȋ-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije ♪
- psíhofízika -e ž (ȋ-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki ♪
- psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela ♪
- psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti ♪
- psihogén -a -o prid. (ẹ̑) psih. ki je duševnega izvora: organska in psihogena obolenja ♪
- psihografíja -e ž (ȋ) psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija ♪
- psihográm -a m (ȃ) psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu ♪
28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276 28.301 28.326 28.351 28.376 
