Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (28.101-28.125)


  1.      profilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus ♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o: profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran ∙ profilirani gumijasti podplati z narezano gumo ♪
  2.      profínjen  -a -o prid. (ȋ) zastar. prefinjen: profinjeno izražanje / profinjen čut ♪
  3.      profít  -a m (ȋ) 1. v kapitalistični ekonomiki presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista ♦ ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi 2. pog. dobiček, korist: od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit ♪
  4.      profôks  -a m (ȏ) žarg. profesor: govori kot profoks ♪
  5.      próga  -e ž (ọ́) 1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge // navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima 2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana-Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana-Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga 4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga // za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami // razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m 5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga ◊ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga ♪
  6.      progesterón  -a m (ọ̑) med. ženski spolni hormon, ki uravnava potek nosečnosti, ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: progesteron in estrogen ♪
  7.      prognóza  -e ž (ọ̑) napoved, predvidevanje, zlasti strokovnjaka: prognoza se ni uresničila; prognoza vremena / delati prognoze ∙ žarg., šport. športna prognoza športna napoved // med. napoved, predvidevanje strokovnjaka o poteku, izidu bolezni, operacije: prognoza je dobra, slaba; diagnoza in prognoza / prognoza poškodovanca, zdravljenja / zdravnik je povedal prognozo ♦ psih. prognoza prestopnika strokovna napoved, kakšno bo nadaljnje življenje prestopnika ali kdo bo verjetno postal prestopnik ♪
  8.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪
  9.      programêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja s programiranjem: razpisati dela in naloge programerja / radijski programer / računalniški programer; programer in operater / publ. programer prihodnosti ♪
  10.      progresístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na progresiste: progresistične ideje / progresistična stranka ♪
  11.      prohibicioníst  -a m (ȋ) pristaš prohibicije: postati prohibicionist ♪
  12.      prohibitíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. prepoveden, prepovedovalen: prohibitiven ukrep ♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka carina, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; jur. prohibitivne norme ♪
  13.      pró in kóntra  prisl. (ọ̑-ọ̑) pog. za in proti: pred odločitvijo preudarimo vse, kar govori pro in kontra; neskl. pril.: govorniki pro in kontra ♪
  14.      proíti  prôjdem dov., prôjdite; prôšel prôšla (í ó) nar. belokranjsko 1. (od)iti: preden projdeš, se oglasi 2. miniti, končati se: leta hitro projdejo ● nar. belokranjsko denar hitro projde se porabi, se potroši prôšel -šla -o zastar.: misliti na prošla leta ♪
  15.      proizvajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor proizvaja: ta tovarna spada med največje proizvajalce cementa, pohištva; odnosi med proizvajalci in uporabniki / družbeni, privatni proizvajalci / publ.: drobni kmetijski proizvajalci kmetje; svetovni proizvajalci kave pridelovalci / jugoslovanski filmski proizvajalci ♦ ekon. neposredni proizvajalec ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; jur. zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini ♪
  16.      proizvajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proizvajanje: proizvajalni postopek / kmetijska proizvajalna organizacija ♦ ekon. proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev ♪
  17.      proizvajálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od proizvajalec: proizvajalke se morajo enakopravno vključevati v vodenje tovarne / tovarna je znana kot odlična proizvajalka pisarniške opreme / v državah, proizvajalkah nafte, so tej surovini zvišali cene ♪
  18.      proizvajálnost  -i ž (ȃ) proizvodnost: proizvajalnost se je podvojila ♪
  19.      proizvájanje  -a s (ā) glagolnik od proizvajati: proizvajanje materialnih dobrin; naprava za proizvajanje plina; industrijsko proizvajanje; ročno, strojno proizvajanje / proizvajanje glasov ♪
  20.      proizvájati  -am nedov. (ā) načrtno, organizirano delati, pridobivati predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: nova papirnica bo proizvajala beljeno celulozo; proizvajati gospodinjske aparate, čevlje izdelovati; ta vermut proizvaja znana tovarna; ročno, serijsko, strojno, na veliko proizvajati / proizvajati električno, toplotno energijo; gumi proizvajajo iz kavčuka izdelujejo, delajo; publ. vino proizvajajo iz grozdja delajo, pripravljajo; pren., ekspr. nenadarjeni pisatelji proizvajajo s svojimi knjigami literarni dolgčas // publ. delati, ustvarjati: organizem proizvaja protistrupe; telo v mrazu hitreje proizvaja toploto / proizvajati glasove, zvoke proizvájan -a -o: vrednost proizvajanega blaga ♪
  21.      proizvódnost  -i ž (ọ̄) kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti: proizvodnost pada, raste / večanje kmetijske proizvodnosti / spodbujati človeka pri proizvodnosti ♦ ekon. proizvodnost dela razmerje med količino izdelkov ali storitev in porabljenim časom ♪
  22.      projektírati  -am nedov. in dov. (ȋ) snovati, izdelovati načrt za kak objekt, področje, načrtovati: projektirati hišo, naselje / projektirati letalo, stroj // publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: projektirati razvoj industrije / projektirati prodajo, tisk ♪
  23.      proklamírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. (slovesno) razglasiti: proklamirati novo ustavo / revolucija je proklamirala človeške in državljanske pravice proklamíran -a -o: proklamirane pravice ♪
  24.      prokurátor  -ja m (ȃ) 1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator 2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji ◊ jur. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove ♪
  25.      proletarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spreminjati v mezdnega delavca: buržoazna družba je proletarizirala množice; prebivalstvo se je v nekaterih deželah hitro proletariziralo / ta vas se je čisto proletarizirala 2. nav. ekspr. delati siromašno, ubožno: nastale razmere so ljudi proletarizirale proletarizíran -a -o: proletarizirani kmetje ♪

   27.976 28.001 28.026 28.051 28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA