Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (28.084-28.108)


  1.      profesionalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo ♪
  2.      profesionálka  -e ž (ȃ) ženska oblika od profesionalec: ta športnica je pred kratkim postala profesionalka / v tem je prava profesionalka ♪
  3.      profesionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost profesionalnega: profesionalnost nastopa je očitna / doseči visoko profesionalnost ♪
  4.      profesionálstvo  -a s (ȃ) profesionalizem: profesionalstvo v športu ♪
  5.      profesioníst  -a m (ȋ) knjiž. profesionalec: biti profesionist / v tem je pravi profesionist ♪
  6.      profésor  -ja m (ẹ̑) kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor tovariš profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; neskl. profesor Boršnikova // kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev ♪
  7.      profesorálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko profesorski: profesoralno delo / profesoralna pedantnost ♪
  8.      profésorica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od profesor: poslušati profesorico; profesorica slovenščine / redna profesorica / kot nagovor da, tovarišica profesorica; kot pristavek k imenu profesorica Hudales(ova) ♪
  9.      profésorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na profesorje: profesorski poklic; profesorska služba / ekspr. profesorska raztresenost ♪
  10.      profésorstvo  -a s (ẹ̑) redko profesorski poklic: posvetil se je profesorstvu / zbralo se je vse profesorstvo vsi profesorji ♪
  11.      profesúra  -e ž (ȗ) naslov ali služba profesorja: dobiti, doseči profesuro; docentura in profesura / posvetiti se profesuri ♪
  12.      profét  -a m (ẹ̑) knjiž. prerok: imeli so ga za profeta ♪
  13.      profíl  -a m (ȋ) 1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom 2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu 3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil // prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil 4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili 5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja ● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje ◊ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora ♪
  14.      profilácija  -e ž (á) glagolnik od profilirati: profilacija stebrov / bogata, žlebasta profilacija / profilacija socialnih razmer ♪
  15.      profiláksa  -e ž (ȃ) knjiž. preprečevanje, preventiva: profilaksa zobne gnilobe, malarije / medicinska profilaksa / kriminalna profilaksa ♪
  16.      profiláktičen  -čna -o prid. (á) knjiž. preprečevalen, preventiven: profilaktični ukrepi / profilaktično cepljenje ♪
  17.      profílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na profil: profilna krivulja / profilna slika / profilna žica žica, ki nima okroglega profila; profilno rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek / profilno jeklo ♪
  18.      profilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus ♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o: profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran ∙ profilirani gumijasti podplati z narezano gumo ♪
  19.      profínjen  -a -o prid. (ȋ) zastar. prefinjen: profinjeno izražanje / profinjen čut ♪
  20.      profít  -a m (ȋ) 1. v kapitalistični ekonomiki presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista ♦ ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi 2. pog. dobiček, korist: od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit ♪
  21.      profôks  -a m (ȏ) žarg. profesor: govori kot profoks ♪
  22.      próga  -e ž (ọ́) 1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge // navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima 2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana-Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana-Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga 4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga // za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami // razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m 5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga ◊ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga ♪
  23.      progesterón  -a m (ọ̑) med. ženski spolni hormon, ki uravnava potek nosečnosti, ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: progesteron in estrogen ♪
  24.      prognóza  -e ž (ọ̑) napoved, predvidevanje, zlasti strokovnjaka: prognoza se ni uresničila; prognoza vremena / delati prognoze ∙ žarg., šport. športna prognoza športna napoved // med. napoved, predvidevanje strokovnjaka o poteku, izidu bolezni, operacije: prognoza je dobra, slaba; diagnoza in prognoza / prognoza poškodovanca, zdravljenja / zdravnik je povedal prognozo ♦ psih. prognoza prestopnika strokovna napoved, kakšno bo nadaljnje življenje prestopnika ali kdo bo verjetno postal prestopnik ♪
  25.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪

   27.959 27.984 28.009 28.034 28.059 28.084 28.109 28.134 28.159 28.184  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA