Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (2.801-2.825)



  1.      čarôben  -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž. 1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči // izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči 2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke čarôbno prisl.: mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet
  2.      čarobíja  -e ž () zastar. čarovnija: verjeti v čarobije
  3.      čarôbnica  -e ž () zastar. čarovnica
  4.      čarôbnik  -a m () zastar. čarovnik: čarobnik se naredi nevidnega
  5.      čarôbnost  -i ž (ó) knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta // izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu
  6.      čarodéj  -a m (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. čarovnik
  7.      čarodéjec  -jca m (ẹ̑) zastar. čarovnik
  8.      čarodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. čaroven, čudodelen: čarodejni prstan
  9.      čarodéjka  -e ž (ẹ̑) knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič)
  10.      čarodéjnik  -a m (ẹ̑) knjiž. čarovnik
  11.      čarodéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čarodeje ali čarodejstvo: čarodejski pripomočki; čarodejska palica
  12.      čarodéjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. čarovništvo: preganjali so jo zaradi čarodejstva 2. redko čarovno dejanje; čarovnija: zdraviti brez zagovorov in čarodejstva
  13.      čarokrásen  -sna -o prid. () zastar. izredno lep, čudovit: čarokrasen grad
  14.      čarostrélec  -lca m (ẹ̑) knjiž. pravljični čarovni strelec
  15.      čaróven  -vna -o prid. (ọ̄) po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje
  16.      čarovít  -a -o prid. () zastar. izredno privlačen, očarljiv: njeni čaroviti pogledi
  17.      čarovítost  -i ž () zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja
  18.      čaróvnica  -e ž (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica ∙ publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name
  19.      čarovníja  -e ž () nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami
  20.      čaróvnik  -a m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik
  21.      čaróvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
  22.      čaróvništvo  -a s (ọ̑) po ljudskem verovanju dejavnost čarovnikov: obtožili so jo čarovništva
  23.      čáršija  -e ž (á) v balkanskem okolju 1. ulica ali trg s trgovskimi in obrtnimi lokali: iti v čaršijo 2. nekdaj trgovsko-proizvajalni družbeni sloj: bogati sinovi čaršije // slabš., v stari Jugoslaviji ta sloj kot predstavnik oblasti: velikosrbska čaršija; politika beograjske čaršije
  24.      čáršijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na čaršijo: politika čaršijskega centralizma / Nušićeve čaršijske komedije
  25.      čárter  in chárter -ja [čar-] m (á) pogodba o najemu ladje ali letala za določen prevoz ali listina o tej pogodbi: registracija čarterjev // prevoz na osnovi takih pogodb: letalski čarter se močno razvija; neskl. pril.: uvedli so čarter polete med Evropo in Afriko; čarter prevozi

   2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA