Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (27.934-27.958)


  1.      pritikljáj  tudi pritíkljaj -a m (ȃ; ȋ) star. vzdevek: dati komu pritikljaj; držal se ga je pritikljaj Hudournik ♪
  2.      pritípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) s tipanjem najti kaj: pretipal je vso obleko, pa ni nič pritipal; pritipati stikalo pritípati se s tipanjem priti: pritipal se je do vrat; v temi se je pritipal do kopalnice / ekspr. luč se je pritipala do stopnic je prisvetila; pren. misel se je hotela pritipati do konca // ekspr. z razmišljanjem priti do česa: pritipati se do resnice ♪
  3.      pritírati  -am dov. (ȋ) ekspr. pripeljati, privesti: zgrabila sta ga v gošči in ga pritirala na pot / pritirati pobeglega sina nazaj / pritirati osla pred hišo prignati / pritirati koga do blaznosti, samomora, v obup / pritirati stvar do nesmiselnosti; svoje negativne lastnosti je pritiral do vrha pritíran -a -o: biti pritiran v obup; do vrha pritirana razdraženost ♪
  4.      pritísen  -sna -o prid. (ȋ) s katerim se pritiska: pritisni valj / velikost pritisne sile ♪
  5.      pritískanje  -a s (í) glagolnik od pritiskati: s pritiskanjem spravljati kaj iz česa; izmenično pritiskanje z nogo in z roko / pritiskanje koles na tračnice ♪
  6.      pritískati  -am nedov. (í) 1. delati, da na kaj deluje sila: pritiskati na gumb, kljuko, ročico; z roko ji je pritiskal na sence; pritiskati na žilo / vzvod pritiska na sprožilec; pri pisanju s peresom preveč pritiskaš // zaradi svoje teže delovati na kaj s silo: telesa pritiskajo na podlago; tekočina pritiska na stene posode / sila, s katero pritiskata kolesi navzdol 2. delati, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritiskal na dokumente; pritiskati dlani na senca; pritiskati si mokro brisačo na čelo / z vso močjo ga je pritiskal ob tla // objemajoč delati, da je kaj tesno ob čem: pritiskala je otroka na prsi / pritiskal jo je k sebi 3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: ljudje so pritiskali na trg; panično so pritiskali k vratom / Slovani so pritiskali proti zahodu so se pomikali, selili // približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: sovražne kolone so pritiskale proti njihovim položajem; zasledovalci so pritiskali za njim / od vseh strani, z vso močjo so pritiskali na sovražnika ga napadali // pojavljati se kje v veliki količini: kri ji je začela pritiskati v glavo / voda je vse bolj pritiskala naraščala; pren. skrbi so pritiskale vsak dan bolj 4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izražati zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: pritiskali so nanje, da bi se jim pridružili; moralno pritiskati na koga; na volitvah so politično pritiskali na volivce / pog.: pritiskal je za novo obleko prizadeval si jo je dobiti; pritiskali so ga za plačilo zahtevali so plačilo 5. ekspr. pojavljati se, nastopati: v tem letnem času zjutraj pritiska megla // z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritiska / draginja že dolgo pritiska; kriza, revščina je pritiskala vedno huje 6. ekspr. neprijetno delovati, učinkovati: njegova prisotnost je pritiskala name / skrbi so ga pritiskale vsak dan bolj ● ekspr. leta ga že pritiskajo postaral se je; star je; ekspr. še bolj so nategovali meh in pritiskali na bas kot prej igrali; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom; ekspr. tako vreme ga pritiska ob tla ga dela nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. zelo je pritiskal za njo si prizadeval pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost, se poročiti z njo; pritiskali so jih z davki stiskali pritiskajóč -a -e: jokala je, pritiskajoč otroka na prsi; zadrževati pritiskajočega sovražnika; pritiskajoča sila tekoče vode ♪
  7.      pritísniti  -em dov. (í ȋ) 1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na zavoro zavrl // z delovanjem sile pritrditi: podlogo pritisnejo na blago z gumijastim valjem 2. narediti, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritisnil na dokument; pritisniti nos na šipo; pritisniti si robec na usta / prijel ga je in ga pritisnil ob zid; pritisnila se je k peči / sneg je pritisnil travo ob tla / ekspr. sovražnik je pritisnil partizanske čete h Krki // objemajoč narediti, da je kaj tesno ob čem: pritisnila je otroka na prsi / pritisnil jo je k sebi 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: radovedneži so pritisnili k njemu, za njim; pritisniti k vratom, v hišo / v izpraznjeno deželo so pritisnila sosednja ljudstva začela prihajati, se seliti // začeti približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: zasledovalci so pritisnili za njim; sovražnik je pritisnil od več strani začel napadati / na zimo so živali pritisnile bliže k ljudem // pojaviti se kje v veliki količini: kri mu je pritisnila v glavo / kupci so pritisnili in blaga je zmanjkalo začeli so zelo kupovati 4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izraziti zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: z ukrepi so pritisnili na kmetovalce, da bi pridelovali več hrane; poslanci so pritisnili na vlado; moralno, politično pritisniti na koga / pritisnili so nanj, naj ga izpusti začeli so ga siliti, mu prigovarjati / pog.: pritisnil ga je za plačilo zahteval ga je; pritisnil ga bo s sodnijo tožil ga bo; nekoliko so ga pritisnili, pa je vse povedal zastrašili, mu zagrozili 5. ekspr. pojaviti se, nastopiti: proti jutru je pritisnila megla, slana // z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritisne / pritisnil je jug in sneg se je hitro stopil začel je pihati; pritisnila je noč / pritisnila je lakota / po daljši hoji pritisne utrujenost ● ekspr. njega je bolezen zadnjega pritisnila zadnji je zbolel; ekspr. leta so ga že pritisnila postaral se je; star je; ekspr. samota je z vso težo pritisnila nanjo čutila se je zelo osamljeno; pog. vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) mora opraviti veliko, malo potrebo; žarg. profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; pog. pritisni mu eno (okoli ušes) daj mu klofuto, udari ga; pog. pritisni ga, da bo dal mir udari ga; pog. za slovo jih je še enkrat pritisnil fotografiral; pog., ekspr. sodnik ni poznal šale in mu je pritisnil sedem let ga kaznoval z zaporom za sedem let; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti; ekspr. tudi na to struno je pritisnil poskusil je tudi na ta način; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. namesto da bi utihnili, so še glasneje pritisnili zapeli; ekspr. malo pritisni, pa bo šlo potrudi se; ekspr. strastno jo je pritisnil na srce objel ◊ elektr. pritisniti napetost na sponke aparata povzročiti, da aparat pride pod napetost pritísnjen -a -o: ob steno pritisnjena omara; k tlom pritisnjena trava ∙ ekspr. čisto je pritisnjen ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje; pog. malo je pritisnjen čudaški, neumen ♦ geom. pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega ♪
  8.      pritlíčje  -a s (ȋ) del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ za pol etažne višine nad njo: pritličje je že izdelano, nadstropja pa še ne; pritličje nebotičnika; okno, soba v pritličju / nizko ki je neposredno nad zemeljsko površino, visoko pritličje ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino ♪
  9.      pritočíti  -tóčim dov. (ȋ ọ́) dodatno, zraven natočiti: pritoči še malo vina / pritočiti kavi mleko priliti ♪
  10.      pritoževáti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: stranke naj se pritožujejo poslovodji; pritoževati se šefu // izražati komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: ne moremo se ravno pritoževati, kar dobro shajamo; pritožujejo se, da nimajo pravega razvedrila; pritoževati se čez hrano; pritoževala se je nad njegovim vedenjem 2. pismeno izražati nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritoževati se zoper odločbe; pritoževati se na višje sodišče pritožujóč se -a -e: nad razmerami se pritožujoči ljudje; pritožujoča se stranka ♪
  11.      pritréskati  -am dov. (ẹ̄) ekspr. 1. treskajoč pojaviti se: nevihta je pritreskala 2. ropotajoč pripeljati: po poti je pritreskal voz ♪
  12.      pritŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega // s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja 2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma ♪
  13.      pritŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar. pripreti: vrata je brez šuma pritrznil ♪
  14.      priučítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priučiti: sprejeti delavca za priučitev kovinske stroke; poklicna priučitev delavcev / priučitev tujih jezikov ♪
  15.      privabíti  in privábiti -im dov. (ȋ á) 1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride: goste je znal privabiti; privabiti otroke na dvorišče // doseči, da kdo kam pride sploh: z dobro postrežbo je privabil veliko kupcev / privabiti miš v past / ekspr. petje je privabilo v gostilno še druge ljudi / ekspr. pomlad je privabila ptice 2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: njen dovtip mu je privabil na usta smehljaj; s svojim pripovedovanjem je znal vsem privabiti solze v oči 3. z vabljenjem narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabiti nove člane, naročnike ♪
  16.      privadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da privaditi: privadljive živali ♪
  17.      privága  -e ž (ȃ) zastar. kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: dal mu je preveč privage ♪
  18.      privájanje  -a s (ā) glagolnik od privajati1: privajanje novemu okolju; privajanje na sonce; privajanje na dodeljeno vlogo v predstavi / privajanje na red ♪
  19.      privájati 1 -am nedov. (ā) navajati: privajati otroka na red, snago / privajati koga na kako delo privájati se 1. prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: počasi se je začel privajati težkemu gozdnemu delu; privajati se na hitrost / noge so se mu spet privajale hoji // prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privajati se spremembam; na novo pokrajino so se morali šele privajati 2. s ponavljanjem kakega dejanja prihajati v stanje, ko postane to potreba, navada: privajati se na pitje (alkoholnih pijač) / elipt. privajati se na vino na pitje vina ♪
  20.      privájati 2 -am nedov. (ā) redko 1. voditi: kadar je prihajala domov, je privajala s seboj otroke / privajati vojake k raportu 2. dovajati: kri privaja celicam kisik ♪
  21.      privájenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost privajenega človeka: privajenost na red / privajenost na dim / privajenost na lagodno življenje ♪
  22.      privál  tudi privàl -ála m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko 1. naval: zadržati prival ljudi 2. val: obalo zalivajo veliki privali ♪
  23.      privalíti  -ím dov., priválil (ȋ í) z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina privalíti se ekspr. nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki ♪
  24.      privalovíti  -ím dov., privalóvil (ȋ í) valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali ♪
  25.      privándranec  -nca m (ȃ) star. 1. prišlec, popotnik: okrog privandranca se je zbralo nekaj radovednežev 2. priseljenec, tujec: domačini in privandranci ♪

   27.809 27.834 27.859 27.884 27.909 27.934 27.959 27.984 28.009 28.034  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA