Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (2.784-2.808)


  1.      čápa  -e ž (á) nar. (lesena) skleda, iz katere jé več ljudi hkrati: čapa kaše ♪
  2.      čápka  -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s čapkami ♪
  3.      čáplja  -e ž (ȃ) štorklji podobna močvirska ptica: čaplje letijo v dolgi vrsti ♦ zool. siva čaplja ♪
  4.      čapljáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska ♪
  5.      čápljevec  -vca m (ā) bot. rastlina z dlakavim steblom in z rdečimi cveti, ki raste po peščenih tleh, Erodium cicutarium ♪
  6.      čápljica  -e ž (ȃ) zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtu, Ixobrychus minutus ♪
  7.      čár  -a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede ♪
  8.      čára 1 -e ž (á) nav. mn., zastar. nerazločno napisana črka; čačka: ne vem, kaj pomenijo te čare; prim. čira čara ž ♪
  9.      čára 2 -e ž (á) zastar. čarovno dejanje; čarovnija: čara se je ponesrečila ♪
  10.      čarálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. čarovnik: umetnik je v svojem delu vedež in čaralec ♪
  11.      čáranje  -a s (ȃ) glagolnik od čarati: verjeli so, da ima moč čaranja ♪
  12.      čárati  -am nedov. (ȃ) po ljudskem verovanju 1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati 2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost ♪
  13.      čárdaš  -a m (ȃ) madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu: plesati čardaš // skladba za ta ples: zaigrali so čardaš ♪
  14.      čáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed 2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči čárno prisl.: čarno lep večer ♪
  15.      čarílo  -a s (í) knjiž. kar ima čarovno moč: verjeti v moč čarila ♪
  16.      čarlston  gl. charleston ♪
  17.      čarôba  -e ž (ó) knjiž., redko 1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije 2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba ♪
  18.      čarôben  -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž. 1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči // izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči 2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke čarôbno prisl.: mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet ♪
  19.      čarobíja  -e ž (ȋ) zastar. čarovnija: verjeti v čarobije ♪
  20.      čarôbnica  -e ž (ȏ) zastar. čarovnica ♪
  21.      čarôbnik  -a m (ȏ) zastar. čarovnik: čarobnik se naredi nevidnega ♪
  22.      čarôbnost  -i ž (ó) knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta // izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu ♪
  23.      čarodéj  -a m (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. čarovnik ♪
  24.      čarodéjec  -jca m (ẹ̑) zastar. čarovnik ♪
  25.      čarodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. čaroven, čudodelen: čarodejni prstan ♪

   2.659 2.684 2.709 2.734 2.759 2.784 2.809 2.834 2.859 2.884  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA