Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (27.759-27.783)


  1.      principiálnost  -i ž (ȃ) knjiž. načelnost: omejevati se le na teoretično principialnost / principialnost politike ♪
  2.      prínčev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na princa: prinčev grad ◊ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami ♪
  3.      prínčevski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na prince: prinčevske navade / prinčevski naslov 2. ekspr. bogat, razkošen: živi prinčevsko življenje ♪
  4.      prinesítelj  -a m (ȋ) kdor kaj prinaša, prinese: prinesitelj hranilne knjižice ♪
  5.      prinesník  tudi prinêsnik -a m (í; ȇ) redko prinašalec: prinesnik pisma ♪
  6.      prinêsti  -nêsem dov., prinésel prinêsla (é) 1. z nošenjem spraviti na določeno mesto: prinesti orodje; prinesel je stol iz sobe; prinesti na glavi, v košari; prinesti s težavo, naskrivaj / prinesti pismo; osebno prinesti vabilo / konji so prinesli težke tovore; ekspr. čoln ga je prinesel na nasprotni breg s čolnom se je pripeljal / prinesti jesti, piti; nazadnje so jim prinesli kavo postregli s kavo / otrokom je vedno kaj prinesel ob prihodu dal; prinesel ji je šopek rož / pog. prinesel je slabo oceno dobil je; pog. profesor je zahteval, naj učenec prinese podpis staršev naj starši podpišejo; vse potrebne stvari so prinesli s seboj so imeli; pog. knjigo moraš prinesti nazaj vrniti // z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: prinesti mlet; prinesel je aparat v popravilo; prinesti pridelke naprodaj 2. z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinesel na breg veje; veter je prinesel dim, oddaljeno šumenje slapa / sivi oblaki so prinesli sneg // pog., ekspr. povzročiti, da kdo zlasti nepričakovano pride: kaj te je prineslo tako zgodaj; prineslo ga je srečno naključje / mrak ga je prinesel v mraku je prišel; kateri hudič te je prinesel ob tej uri ni prav, da si prišel ob tej uri; brezoseb. ravno zdaj ga je moralo prinesti tod mimo 3. nav. ekspr. priti h komu z namenom povedati mu kaj: prinesel mu je žalostno novico; prinesli so jim pozdrave (od) prijateljev // z objavo sporočiti: časopis je prinesel najvažnejše dnevne novice / revija je prinesla več člankov s tega področja v njej je objavljenih; publ. tisk ni o tem še nič prinesel poročal 4. povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: rastlino so prinesli v Evropo v srednjem veku / to bolezen so prinesli priseljenci 5. povzročiti, da kaj nastane, se pojavi: hitra industrializacija je prinesla veliko novih izdelkov; izboljšave niso prinesle bistvenega napredka / starost prinese tegobe // povzročiti, da je kdo deležen česa: življenje ji je prineslo veliko gorja, skrbi; prinesel jim je nesrečo, radost / pog. nastopanje mu je prineslo dosti denarja z nastopanjem je zaslužil, dobil ● dedek Mraz mu je prinesel sanke dal; dobil jih je ob novem letu; nevesta je dosti prinesla k hiši imela je veliko doto; vulg. vse mu mora prinesti k riti zelo mu mora streči; ekspr. prinesti komu kaj na nos, na ušesa povedati, kar se ne bi smelo; ekspr. to značilnost je prinesel s seboj na svet se je z njo rodil; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; ekspr. prinesti vse na krožniku, pladnju omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže; nižje pog. zamujeno noter prinesti nadomestiti; nižje pog. okrog te je prinesel ogoljufal, prevaral; preg. ena lastovka ne prinese pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo prinesèn tudi prinešèn -êna -o: na mizo prinesene jedi; od drugod prinesene rastline ♪
  7.      prinòs  -ôsa m (ȍ ó) publ. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju; donos: povečati prinos pšenice ● zastar. knjiga je lep prinos k našemu slovstvu prispevek ♪
  8.      prinôsen  -sna -o prid. (ó ō) jur., v zvezi prinosni dolg dolg, pri katerem mora dolžnik dolžno vsoto sam prinesti upniku: prinosni in iskalni dolg ♪
  9.      prinosílo  -a s (í) lov. predmet, ki se uporablja za vajo v prinašanju ustreljene divjadi ♪
  10.      prinôsnik  tudi prinosník -a m (ȏ; í) redko prinašalec: obveznica je na ime prinosnika ♪
  11.      prinóžen  -žna -o prid. (ọ̄) ki je, se nahaja pri nogah: prinožni kamen na grobu ◊ vet. prinožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj primaknjenimi nogami ♪
  12.      prinožênje  -a s (é) glagolnik od prinožiti: odnoženje in prinoženje ♪
  13.      prìnožíca  -e ž (ȉ-í) nav. mn., zool. nečlenast izrastek na obročkih kolobarnikov ♪
  14.      prinožíti  -ím dov., prinóžil (ȋ í) šport. dati, pritegniti nogo k tisti, ki ostane na mestu: odnožiti in prinožiti ♪
  15.      prínter  -ja m (ȋ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki tiska rezultate obdelave; tiskalnik: natisniti s printerjem / laserski printer ♪
  16.      prinúditi  -im dov., prinújen in prinúden (ū ȗ) zastar. prisiliti: razmere so ga prinudile, da je to storil ♪
  17.      priobálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri obali: živali v priobalnem morju / publ. priobalne občine obalne ♪
  18.      prióbčati  -am nedov. (ọ́) (večkrat) delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati: priobčati dela mladih avtorjev ● zastar. rad jim je priobčal svoja doživetja pripovedoval o njih ♪
  19.      priobčeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) zastar. pripovedovalec: priobčevalcu niso oporekali ♪
  20.      priobčeváti  -újem nedov. (á ȗ) (večkrat) delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati: priobčevati članke in razprave / radi so mu priobčevali vse, kar je pošiljal uredništvu ● zastar. stvari je premalo previdno priobčeval prizadetim pripovedoval, sporočal ♪
  21.      priobčítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priobčiti: odkloniti priobčitev recenzije / nove priobčitve neznanega avtorja ♪
  22.      prióbčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi; objaviti: urednik je priobčil članek na prvi strani časopisa / mladi pesnik je priobčil tudi nekaj sonetov ● zastar. priobčiti znancem veselo novico povedati, sporočiti prióbčen -a -o: v reviji priobčena novela ♪
  23.      priobčljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. izrazljiv: težko priobčljive misli ♪
  24.      priobčljívost  -i ž (í) zastar. izrazljivost, izraznost: zahtevati večjo priobčljivost jezika; priobčljivost umetnosti ♪
  25.      priokús  -a m (ȗ) 1. dodaten, za jed, snov neznačilen okus: smetana iz svežega mleka je brez priokusov; voda v gumijasti posodi dobi neprijeten priokus; vino je imelo priokus po zemlji // ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: občutiti sovraštvo s priokusom ljubezni ∙ ekspr. pisateljeva ironija je dobila trpek priokus je postala nekoliko trpka; publ. opera je ohranila nekaj baročnega priokusa značilnosti 2. knjiž. okus, občutek: zbudil se je z neprijetnim priokusom v ustih; pren. razšla sta se z grenkim priokusom ♪

   27.634 27.659 27.684 27.709 27.734 27.759 27.784 27.809 27.834 27.859  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA