Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (27.734-27.758)



  1.      primŕzniti  -em dov.) z zmrzovanjem se pritrditi na podlago: roka mu je primrznila na kljuko; vrata so primrznila na podboje; obsedel je, kot da bi bil primrznil na klop / kaplje so primrznile na veje ∙ ekspr. od strahu so ji besede primrznile v grlu ni mogla govoriti primŕznjen -a -o: brcniti v primrznjen kamen; prim. primrzel
  2.      primrzováti  -újem nedov.) z zmrzovanjem se pritrjevati na podlago: čevlji so jim primrzovali k tlom
  3.      prímščina  -e ž () zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu ob prevzemu navadno zakupne kmetije: plačati, zahtevati primščino
  4.      primúčiti se  -im se dov.) ekspr. s težavo, trudom priti: invalid se je z berglami primučil do vrat ● ekspr. primučiti se do bogastva s težavo, trudom si ga pridobiti
  5.      primúkati  -am dov. (ū) mukajoč priti: krave so primukale na dvorišče
  6.      prímula  -e ž () lončna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi cveti v kobulastih socvetjih: vsejati primule; gojiti na oknih primule in pelargonije
  7.      primúzati  -am dov. (ū) nar. prikimati: nič ni rekel, le primuzal je, da se strinja / primuzati z glavo primúzati se naskrivaj, neopazno priti: otrok se je primuzal v hišo
  8.      prinagníti  in prinágniti -em, tudi prinágniti -em dov. ( á; á) zastar. nagniti: prinagnila je glavo nad knjigo / prinagniti kozarec k ustom
  9.      prinašálec  -lca [c] m () kdor kaj prinaša, prinese: izročiti denar prinašalcu hranilne knjižice; prinašalec pisma, vode // lov. pes, ki prinaša ustreljeno divjad k lovcu: goniči in prinašalci / pes je dober prinašalec
  10.      prinašálka  -e [k] ž () ženska, ki kaj prinaša, prinese: prinašalka vode
  11.      prinášanje  -a s () glagolnik od prinašati: prinašanje vode / prinašanje novic ♦ lov. naučiti psa prinašanja
  12.      prinášati  -am nedov. () 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino imaekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati
  13.      prínc  -a m () 1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ ∙ ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke NSU: kupiti princa; voznik princa je povzročil prometno nesrečo
  14.      prínceps  -a m () zgod. naslov za rimske vladarje od Avgusta do Dioklecijana
  15.      princés  neskl. pril. (ẹ̑) obrt., navadno v zvezi princes kroj, obleka kroj, obleka, ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov: princes kroj; princes obleka
  16.      princésa  -e ž (ẹ̑) v nekaterih deželah članica vladarske družine, ki ne vlada: kralj in njegovi princesi ∙ ekspr. ne misli, da boš dobil princeso iz pravljice izjemno lepo, dobro žensko (za ženo) // prinčeva žena: princ in princesa
  17.      princésinja  -e ž (ẹ̑) star. princesa: princesinje in vojvodinje
  18.      princésji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na princese: princesje vedenje / knjiž., redko princesja obleka princes obleka
  19.      princéska  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od princesa: majhna modrooka princeska
  20.      princéza  -e ž (ẹ̑) star. princesa: kralj in princeze
  21.      princézinja  -e ž (ẹ̑) star. princesa: princezinja s spremstvom
  22.      princíp  -a m () 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo / princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu // kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip 2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti ♦ filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok 3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete 4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej ● ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi
  23.      principál  -a m () v kapitalistični ekonomiki lastnik podjetja; podjetnik: principal tiskarne; principal in njegovi uslužbenci ◊ muz. osnovni orgelski register z ostrim tonom
  24.      principát  -a m () zgod. vladavina s skoraj neomejeno oblastjo rimskega vladarja od cesarja Avgusta do Dioklecijana: doba principata
  25.      principiálen  -lna -o prid. () knjiž. načelen: odstopati od principialnih stališč / dati nekaj principialnih pripomb; principialna razprava teoretična principiálno prisl.: principialno zavračati take poskuse

   27.609 27.634 27.659 27.684 27.709 27.734 27.759 27.784 27.809 27.834  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA