Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (27.501-27.525)


  1.      pričevánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pričevati: oprostili so ga pričevanja // kar kdo pove kot priča na sodišču: izpodbiti pričevanje; neoporečno, nepristransko pričevanje ♦ jur. krivo pričevanje // kar kdo pove kot priča, poznavalec česa: izpovedi in pričevanja sodobnikov; pričevanja o pisateljevem otroštvu 2. kar kaj kaže, osvetljuje: ta knjiga je pomembno pričevanje o življenju naših ljudi; pisana pričevanja o domačem gledališču / za to nimamo zanesljivih pričevanj dokazov ♪
  2.      pričevánjski  -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko pričevalen: značaj njegove knjige je izpoveden in pričevanjski ♪
  3.      pričeváti  -újem nedov. (á ȗ) pričati: pričevati proti komu, za koga / knjiž. krajevno ime pričuje, da je naselbina predslovanska; gospodarska poslopja pričujejo, da je tu blaginja ♦ rel. pričevati za Kristusa z življenjem, ravnanjem potrjevati njegov nauk ♪
  4.      príčkanje  -a s (ȋ) glagolnik od pričkati se: zaplesti se v pričkanje; dolgo, glasno pričkanje; pričkanje med strankami / dobiti kaj brez pričkanja ♪
  5.      príčkati se  -am se nedov. (ȋ) medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: o tem se ne bomo pričkali; zaradi otrok so se pogosto pričkali; ekspr. kar naprej sta se pričkala / z njim se ni vredno pričkati / ekspr. v časopisu se pričkati polemizirati ♪
  6.      príčna  -e ž (ȋ) nižje pog. preprosto ležišče, pograd: jetnik je sedel na prično; prična s slamnjačo ♪
  7.      pričnína  -e ž (ȋ) jur. povračilo stroškov priči: dobiti pričnino ♪
  8.      príčo  in pričo predl. (í) star., z rodilnikom vpričo: objela ga je pričo gostov; okradli so jo na ulici pričo mnogih ljudi ♪
  9.      pričofotáti  -ám dov. (á ȃ) čofotajoč priti: otroci so pričofotali iz vode / race pričofotajo k bregu ♪
  10.      pričŕniti  -im in pričrníti -ím dov., pričŕnil (ŕ; ȋ í) nar. dolenjsko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: nekdo nas je pričrnil ♪
  11.      pričujóč  tudi pričujòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) 1. ki je v določenem času na določenem mestu; navzoč: med pričujočimi fanti ni bilo mlinarjevega sina; žal mu je bilo, da ni bil pričujoč // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje: ta problem je še vedno pričujoč; povsod pričujoča želja po napredku ∙ publ. ta misel je pričujoča v vsem pisateljevem delu se kaže; ekspr. policija je bila povsod pričujoča je vse nadzirala 2. publ. pravkar omenjen, ta: pričujoči zbor bo razpravljal tudi o tem; pričujoča knjiga, zbirka; avtor pričujočega dela; sam.: pričujoči so ob tem prizoru onemeli; seznanil ga je s pričujočimi ♪
  12.      pričujóčnost  -i ž (ọ́) knjiž. navzočnost: moti jih njegova pričujočnost; ni se zavedal očetove pričujočnosti / v pričujočnosti neznanca ni mogel govoriti ∙ knjiž. pričujočnost duha prisebnost ♪
  13.      pričút  -a m (ȗ) knjiž. čutna zaznava brez stvarne podlage: prisluhi, prividi in pričuti ♪
  14.      pričúvati  -am dov. (ū) knjiž., redko prihraniti: pričuvati sladkor, vino; pričuvati kaj za hude čase pričúvan -a -o: pričuvana hrana ♪
  15.      pričúven  -vna -o prid. (ū) zastar. rezerven: pričuvna hrana ♪
  16.      pričvrstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pričvrstiti: pričvrstitev posode; pričvrstitev z vijaki ♦ biol. pričvrstitev jajčeca v steno maternice ♪
  17.      pričvrstíti  -ím dov., pričvŕstil (ȋ í) narediti, da je kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju; pritrditi: pričvrstiti desko, kotel, vrv; pričvrstiti z vijakom, žebljem / pričvrstiti napis na slavolok; školjke se pričvrstijo na skale; pričvrstiti si masko na obraz pričvrščèn tudi pričvrstèn -êna -o: pričvrščen na podlago; pričvrščen z vrvjo; pričvrščen drog ♪
  18.      pričvŕščati  -am nedov. (ŕ) delati, da je kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju; pritrjevati: pričvrščati jermene; pričvrščati z žeblji ♪
  19.      pričvrščeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da je kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju; pritrjevati: pričvrščevati okvir z vijaki ♪
  20.      príd  -a m (ȋ ȋ) 1. star. korist: tak človek lahko naredi več kvara kot prida; to ne prinaša nobenega prida / dela samo za svoj prid 2. v prislovni rabi, v zvezi v prid izraža usmerjenost koristi glagolskega dejanja: delati v prid skupnosti; govoriti komu v prid; obrniti kaj v svoj prid / to ni v prid njegovemu položaju mu ne koristi; publ. zaposlenost se je povečala v prid kvalificiranim delavcem zaposlenost kvalificiranih delavcev se je povečala // v zvezi s pridom koristno: s pridom izkoriščati, uporabiti / na teh tleh s pridom gojijo buče uspešno ● star. to podnebje mu ni bilo k pridu ni bilo ugodno zanj, mu ni prijalo; star. pri delu sta bila bolj v napotje kot k pridu delo sta bolj ovirala kot pospeševala ♪
  21.      príd  -i ž (ȋ) zastar. korist: z njim ne bo posebne pridi / dela v njegovo prid ♪
  22.      prída  prid. neskl. (í) nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z nikalnico dober: ni prida človek; fant ni prida, zato se ne druži z njim / kot delavec ni prida / njiva ob potoku ni ravno prida / tako blago ni prida / ta knjiga ni dosti prida, ni nič prida je precej slaba; ni kaj prida ženska je ničvredna, malovredna; to sadje je malo prida je slabo ∙ star. če ni prida za to delo, ga odslovite sposoben, primeren; naglica ni nikjer prida ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka prída prisl., v nikalnih stavkih dosti: žito ni prida obrodilo; to ne bo prida vredno / nima prida zemlje / ni se kaj prida spremenil nič se ni; nič prida ni zaslužil; star. nič prida ni storil v življenju nič dobrega, koristnega; sam.: iz njega ne bo nikoli nič prida ♪
  23.      pridájati  -am nedov. (ȃ) redko dodajati: jemati in pridajati / pridajati slovenskim izrazom latinske oznake / gube so mu pridajale poseben izraz dajale ● publ. gibanju so pridajali majhen pomen pripisovali ♪
  24.      prídanič  -a m (í) ekspr. ničvreden, malovreden človek: družiti se s pridaniči; lenuh je in pridanič ♪
  25.      pridátek  -tka m (ȃ) 1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: potresti pridatke med plasti krompirja; primesi in pridatki ♦ arheol. grobni pridatek predmet, ki so ga dali pokojniku v grob 2. glagolnik od pridati: dobiti barvne odtenke s pridatkom različnih množin bakrovih spojin ♪

   27.376 27.401 27.426 27.451 27.476 27.501 27.526 27.551 27.576 27.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA