Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (27.359-27.383)



  1.      prežvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo 3. ekspr. premisliti: vsako besedo trikrat prežveči, preden jo izreče ● ekspr. kosilo je prežvečil brez teka pojedel; ekspr. vsega, kar so ji očitali, ni mogla prežvečiti (s soglašanjem) sprejeti prežvéčen -a -o: napol prežvečen grižljaj; prežvečena hrana ∙ ekspr. to so prežvečene besede, misli nezanimive zaradi ponavljanja
  2.      prežvèk  -éka m ( ẹ́) 1. vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: prežveki pri govedu 2. redko prežvekovanje: slišal se je le enakomeren prežvek krav
  3.      prežvékati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) nar. prežvekovati: opazil je, da vol že dva dni ne prežveka / kar naprej prežveka sosedove besede ponavlja
  4.      prežvekáti  -ám dov.) redko prežvečiti: prežvekati hrano prežvekán -a -o: hrana mora biti dobro prežvekana
  5.      prežvekávati  -am nedov. () prežvekovati: govedo prežvekava / kar naprej prežvekava svojo trditev ponavlja
  6.      prežvekoválec  -lca [c tudi lc] m () sesalec, ki prežvekuje: govedo je prežvekovalec; želodec prežvekovalcev; mesojede zveri in rastlinojedi prežvekovalci
  7.      prežvekoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prežvekovanje: prežvekovalni čas / prežvekovalne motnje
  8.      prežvekoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od prežvekovalec: krava je prežvekovalka
  9.      prežvekoválnik  -a [tudi n] m () zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana
  10.      prežvekoválski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na prežvekovalce: prežvekovalske navade / prežvekovalski želodec
  11.      prežvekovánje  -a s () glagolnik od prežvekovati: prežvekovanje hrane; čas za prežvekovanje / slišati je bilo le enakomerno prežvekovanje krav / prežvekovanje starih resnic
  12.      prežvekováti  -újem nedov.) 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo
  13.      prežvížgati  -am dov. (í) z žvižganjem priti (od začetka) do konca pesmi: prežvižgal je znano melodijo; pesem je brez presledka prežvižgal ● ekspr. zabobnelo je in že je prva granata prežvižgala dolino žvižgajoč preletela; ekspr. za to te bom še pošteno prežvižgal, smrkavec natepel, pretepel
  14.      prežvrkljáti  -ám dov.) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: prežvrkljati jajca; dobro prežvrkljati mleko s sladkorjem
  15.      prfôks  -a m () žarg. profesor: za matematiko imamo novega prfoksa
  16.      pŕga  -e ž () 1. nar. vzhodno oljne tropine: hraniti živino s prgami / oljne prge; biti suh in stisnjen kot prga 2. nar. neprijeten, zoprn človek: on je navadna, prava prga / kot psovka prga sitna
  17.      pŕgast  -a -o prid. () nar. neprijeten, zoprn: fant je prgast in jeznorit
  18.      prgíšče  -a s (í) 1. prostor med ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo: piti iz prgišča; zajel je žito v desno prgišče / podržal je prgišče pod curkom vode 2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat drži z ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo: nasuti v posodo polno prgišče riža; dve prgišči soli; pljuskniti si prgišče vode v obraz / vsega skupaj je bilo komaj za prgišče // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: ob prgišču drv se niso mogli pogreti; pren. ni ji dovolj samo prgišče sreče
  19.      pŕh  -a m () knjiž. velika količina, množina premikajočih se delcev, zlasti snega, vode v ozračju: snežni prh / prh valov pršenje
  20.      pŕh  medm. () posnema glas pri prhanju: konj strese glavo in prh, se razpršijo kapljice
  21.      pŕha  -e ž (ŕ) 1. priprava za umivanje pod razpršenim tokom vode: prha se je pokvarila; odpreti prho; v kopališču je pet prh; kopalnica s prho / ročna prha // razpršen tok vode iz te priprave: z užitkom se je nastavil prhi; vroča prha; te besede so delovale nanj kot mrzla prha / vsak večer gre pod prho; stopiti pod hladno prho; pren., knjiž. prha zvokov // razpršen tok tekočine sploh: curek in prha / prha slapa je segala celo do njega ♦ teh. naprava za čiščenje surovine, polizdelkov, končnih izdelkov 2. glagolnik od prhati: biti navajen na prho / po prhi se je hitro oblekel 3. ekspr. razočaranje, neprijetno presenečenje: to je bila huda prha zanj; prijatelji kluba so ob tekmi doživeli hladno prho
  22.      prháj  -a m () nar. prhljaj: imeti prhaj
  23.      prhak  gl. prhek
  24.      pŕhanje  -a s () glagolnik od prhati: rezgetanje in prhanje konj / po prhanju se je bolje počutil; prhanje z mrzlo vodo
  25.      pŕhati  -am nedov. () 1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust 2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha // z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi 3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak ● redko kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; redko prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati prháje: sopihaje in prhaje je lezel iz vode prhajóč -a -e: prhajoč se umivati; prhajoči konji

   27.234 27.259 27.284 27.309 27.334 27.359 27.384 27.409 27.434 27.459  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA