Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (27.209-27.233) 
- prevzetováti -újem nedov. (á ȗ) star. biti prevzeten: glej ga reveža, še prevzetovati hoče; če ne bi začel prevzetovati, bi bilo vse dobro // hvaliti se, bahati se: rad prevzetuje s svojim znanjem / ne da bi prevzetoval, kar dobro sem naredil ♪
- prevzgajalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se prevzgaja: prevzgojni dom je prevzgajališče za mladoletnike ♪
- prevzgájanje -a s (ā) glagolnik od prevzgajati: prevzgajanje mladoletnih prestopnikov ♪
- prevzgájati -am nedov. (ā) z vzgojo povzročati, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti: prevzgajati mladoletne prestopnike // publ. povzročati drugačno idejno, nazorsko usmerjenost: prevzgajati ljudske množice ♪
- prevzgója -e ž (ọ̑) glagolnik od prevzgajati ali prevzgojiti: prevzgoja mladih ljudi / prevzgoja ljudskih množic ♪
- prevzgójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevzgojo: prevzgojne metode ♦ jur. prevzgojni dom zavod za mladoletnike, ki so storili težja kazniva dejanja ♪
- prevzgojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prevzgojiti: prevzgojitev mladega človeka ♪
- prevzgojíti -ím dov., prevzgójil (ȋ í) z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti: prevzgojiti mladega človeka; skušal se je prevzgojiti // publ. povzročiti drugačno idejno, nazorsko usmerjenost: prevzgojiti ljudske množice prevzgojèn -êna -o: prevzgojena mladina ♪
- prevzvíšen -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. preveč vzvišen: zdela se mu je prevzvišena / čutil se je prevzvišenega nad njo 2. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: družba prevzvišenih gospodov in gospa / kot pristavek za škofa ali nadškofa obisk prevzvišenega škofa; sam.: govoril je s prevzvišenim ♪
- prevzvíšenost -i ž (ȋ) rel., nekdaj, s svojilnim zaimkom naslov za škofa ali nadškofa: obiskala nas je njegova prevzvišenost gospod škof / kot nagovor vaša prevzvišenost ♪
- prezadolžênost -i [u̯ž] ž (é) stanje prezadolženega človeka: prezadolženost kmetov / prezadolženost gospodarstva ♪
- prezadolžítev -tve [u̯ž] ž (ȋ) glagolnik od prezadolžiti se: prezadolžitev kmeta / prezadolžitev posestva ♪
- prezadolžíti se -ím se [u̯ž] dov., prezadólži se; prezadólžil se (ȋ í) preveč se zadolžiti: kmet se je prezadolžil / gospodarstvo se je prezadolžilo prezadolžèn -êna -o: prezadolžen kmet; posestvo je bilo prezadolženo ♪
- prezahtéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč zahteven: prezahtevni bralci, poslušalci / knjiž. to je zame prezahtevno delo ♪
- prezahtévnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost prezahtevnega človeka: prezahtevnost učiteljev / knjiž. prezahtevnost učbenikov ♪
- prezakúrjen -a -o prid. (ú) pog. preveč ogret, preveč segret: prezakurjena soba ♪
- prezál -a -o prid. (ȃ) star. zelo lep: prezalo dekle / prezal vzorec ♪
- prezamúden -dna -o prid. (ū) preveč zamuden: to delo je prezamudno prezamúdno prisl., v povedni rabi: prezamudno je, da bi zajemali vodo z zajemalko ♪
- prezanìč prid. neskl. (ȉ) ekspr., v povedni rabi preslab: ne prehitevaj, pot je prezanič; prisl.: ne more vstati, prezanič se počuti ♪
- prezanimív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. zelo zanimiv, privlačen: to je prezanimiva knjiga, slika prezanimívo prisl.: prezanimivo pripovedovati ♪
- prezapeljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati ♪
- prezapletèn -êna -o prid. (ȅ é) preveč zapleten: prezapleteno vprašanje / prezapleteno izražanje / prezapleten značaj ♪
- prezaposlèn -êna -o tudi prezapôslen -a -o prid. (ȅ é; ȏ) preveč zaposlen: prezaposleni učitelji; prezaposlena gospodinja; prezaposlen je z raznimi opravki, da bi utegnil pomagati ♪
- prezaposlênost tudi prezapôslenost -i ž (é; ȏ) stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z družbenopolitičnim delom / prezaposlenost gledališkega ansambla ♪
- prezasédba -e ž (ẹ̑) glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša ♪
27.084 27.109 27.134 27.159 27.184 27.209 27.234 27.259 27.284 27.309 
