Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (26.726-26.750)


  1.      prešív  -a m (ȋ) obrt. okrasni šiv: čevlji z rumenimi prešivi / dvovrstni prešiv ♪
  2.      prešiválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) obrt. ženska, ki poklicno sešiva ukrojene dele usnjenega oblačila, obutve: zaposliti prešivalko / čevljarska prešivalka ♪
  3.      prešívati  -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í) 1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu 2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča 3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo 4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala ● redko prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati ♪
  4.      preškóda  prisl. (ọ́) ekspr., v povedni rabi preveč škoda: pusti ga, preškoda ga je za to / kot vzklik škoda, preškoda, da malokdo ve za ta kotiček nad jezerom ♪
  5.      prešlátati  -am dov., tudi prešlatájte; tudi prešlatála (á ā) nižje pog. pretipati: sinu je prešlatala obleko / vse je hotel prešlatati ♪
  6.      prêšlost  -i ž (é) zastar. preteklost: prešlost in sedanjost / spomniti se prešlosti ♪
  7.      prešméntan  -a -o prid. (ẹ̄) presnet, šmentan: prešmentani fant / komaj sva premaknila to prešmentano omaro / prešmentana reč ♪
  8.      préšnica  -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico; v prešnici piti mošt ♪
  9.      préšnik  -a m (ẹ̑) nar. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja; prešanec: dodati prešnik samotoku ♪
  10.      prešólanje  -a s (ọ̑) glagolnik od prešolati: učenec ima nezadovoljiv uspeh zaradi prešolanja / prešolanje delavcev; prešolanje za nov poklic ♪
  11.      prešólati  -am dov. (ọ̑) 1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo: učence iz okoliških šol so prešolali na matično šolo; dijaku so svetovali, naj se prešola / otroka so prešolali v manj zahteven razred 2. knjiž., redko usposobiti za drugo delo: prešolati invalide; prešolali so jih v poskusne pilote prešólan -a -o: prešolani učenci ♪
  12.      préšpan  -a m (ẹ́) 1. papir. gost, gladek karton, lepenka, ki se uporablja zlasti kot izolacijski material v elektroindustriji: izdelovati različne vrste prešpana 2. nar. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; sleme: spuščati prešpan; namestiti koš pod prešpan; neskl. pril.: prešpan karton ♪
  13.      prešpíkati  -am dov. (ȋ ȋ) pog. na več mestih prebosti: prešpikali so ves kup sena, pa ga niso našli; prešpikati meso s slanino pretakniti ♪
  14.      prešprícati  -am dov. (ȋ) žarg., šol. neupravičeno izostati od pouka, iz šole: prešprical je več dni; prešprical je vse vaje na fakulteti ♪
  15.      preštefnjáti  -ám dov. (á ȃ) nižje pog. prebrskati, preiskati: preštefnjala je vse predale; preštefnjati žepe ♪
  16.      preštépati  -am dov. (ẹ́) nižje pog. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem; prešiti: preštepati s svileno nitjo / preštepati rob obleke ♪
  17.      preštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo veliko ◊ voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev preštét -a -o: listki so že prešteti ∙ ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl ♪
  18.      preštétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prešteti: preštetje zvezd ni mogoče ♪
  19.      preštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preštevati: preštevanje drobiža; preštevanje glasov pri volitvah / bojkotirati preštevanje ne udeležiti se ljudskega štetja na Koroškem leta 1976, pri katerem so se glasovalci morali izreči zlasti glede svoje jezikovne pripadnosti ♪
  20.      preštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank ♪
  21.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♪
  22.      preštevílčiti  -im dov. (í ȋ) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu ♪
  23.      preštevílen  -lna -o prid. (ȋ) nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti ♪
  24.      preštevílnost  -i ž (ȋ) značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine ♪
  25.      preštíhati  -am dov. (í) pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti ♪

   26.601 26.626 26.651 26.676 26.701 26.726 26.751 26.776 26.801 26.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA