Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (26.709-26.733)



  1.      prešérnost  -i ž (ẹ́) stanje prešernega človeka: vsi so se navzeli njegove prešernosti; mladostna prešernost / star. fantovska samopašnost in prešernost / star. odpustil mu je marsikatero prešernost objestno, predrzno dejanje / star. iz prešernosti so streljali v zrak
  2.      Prešérnov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov
  3.      prešérnovec  -vca m (ẹ́) 1. pristaš Prešernovih kulturnih in političnih nazorov: prešernovci so se spopadli z metelkovci 2. pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Prešernove brigade: prešernovci so prebili obroč
  4.      prešérnovski  -a -o prid. (ẹ́) tak kot pri Prešernu: to je prešernovski slog; prešernovska tragika prešérnovsko prisl.: pesnik se včasih izraža (po) prešernovsko
  5.      prešestnájstiti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: hotel nas je prešestnajstiti pri kupčiji
  6.      prešéstnik  tudi préšestnik -a m (ẹ̑; ẹ̄) star. prešuštnik: to je prešestnik in slepar
  7.      prešestvováti  -újem nedov.) star. prešuštvovati: prešestvuje in krade
  8.      prešibak  gl. prešibek
  9.      prešíbati  -am dov. () pretepsti s šibo: prešibati do krvi; pren., ekspr. veter ga je vsega prešibal
  10.      prešíbek  stil. prešibák prešíbka -o stil.prid. í) preveč šibek: prešibek otrok; zaradi stradanja v mladosti je bila prešibka / prešibek dražljaj / publ. prešibka udeležba domačih zastopnikov premalo številna
  11.      prešínek  -nka m () knjiž., redko trenutna misel, domislek: pesem mu je bila trenutek, prešinek
  12.      prešíniti  -em dov.) 1. hitro, za kratek čas se pojaviti: drget mu je prešinil telo; obraz mu je prešinila rdečica / veselje prešine obraz / ob spominu nanjo mu je srce prešinila velika bolečina; njeno dušo je prešinila huda slutnja 2. brezoseb. začutiti vznemirljiv občutek: ko jo je zagledal, ga je prešinilo po vsem telesu; prešinilo ga je kot električni tok 3. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: prešinilo ga je, da jo muči nemir / prešinila ga je misel, da je vse zaman; prešinilo ga je spoznanje o nesmiselnosti takega početja / izdani smo, ga je prešinilo 4. knjiž. prevzeti, navdahniti: duh slovanstva je prešinil mladino; ta nauk ga je popolnoma prešinil 5. star. prevzeti, presuniti: nesreča, smrt človeka zmeraj prešine ● knjiž. drget prešine zemljo zemlja se strese; zastar. žarki so prešinili meglo predrli; zastar. prešiniti koga s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prešínjen -a -o: bil je globoko prešinjen ob zavesti, da je prav ravnal
  13.      prešínjati  -am nedov. (í) 1. večkrat biti, se pojavljati: obraz mu je prešinjala rahla rdečica / njen obraz je prešinjal prijazen nasmeh / ob misli nanjo mu prešinja srce velika sreča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža (ponavljajoče se) stanje, kot ga določa samostalnik: vso množico je prešinjala osuplost / prešinjalo jih je resnično človekoljubje; prešinja ga čustvo sovraštva; čudne misli so mu prešinjale glavo; strah pred njim ji je prešinjal vse telo / neka tiha melanholija prešinja ta portret 2. star. prevzemati, presunjati: slovo jo prešinja z žalostjo prešinjajóč -a -e: srce prešinjajoča žalost
  14.      prešínjenost  -i ž () knjiž., redko prevzetost, navdahnjenost: čuti se nezadostna prešinjenost s kakršnokoli idejo
  15.      prešinljív  -a -o prid. ( í) knjiž., redko predirljiv, pronicljiv: prešinljiv pogled
  16.      preširòk  -ôka -o prid. ( ó) preveč širok: preširok prehod / preširok obraz / nositi preširoko krilo / to je preširok pojem preširôko prisl.: preširoko se razkoračiti; preširoko kaj razložiti, razumeti
  17.      prešíti  -šíjem dov., prešìl (í ) 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odejaekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
  18.      prešív  -a m () obrt. okrasni šiv: čevlji z rumenimi prešivi / dvovrstni prešiv
  19.      prešiválka  -e [k tudi lk] ž () obrt. ženska, ki poklicno sešiva ukrojene dele usnjenega oblačila, obutve: zaposliti prešivalko / čevljarska prešivalka
  20.      prešívati  -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í) 1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu 2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča 3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo 4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala ● redko prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati
  21.      preškóda  prisl. (ọ́) ekspr., v povedni rabi preveč škoda: pusti ga, preškoda ga je za to / kot vzklik škoda, preškoda, da malokdo ve za ta kotiček nad jezerom
  22.      prešlátati  -am dov., tudi prešlatájte; tudi prešlatála (á ā) nižje pog. pretipati: sinu je prešlatala obleko / vse je hotel prešlatati
  23.      prêšlost  -i ž (é) zastar. preteklost: prešlost in sedanjost / spomniti se prešlosti
  24.      prešméntan  -a -o prid. (ẹ̄) presnet, šmentan: prešmentani fant / komaj sva premaknila to prešmentano omaro / prešmentana reč
  25.      préšnica  -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico; v prešnici piti mošt

   26.584 26.609 26.634 26.659 26.684 26.709 26.734 26.759 26.784 26.809  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA