Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (26.459-26.483)
- preskrbnína -e ž (ȋ) nekdaj denarni prispevek za preživljanje: dobivati preskrbnino za starost; preskrbnina po padlem v vojni ♪
- preskrboválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) oskrbovalec: to področje je glavni preskrbovalec evropskih držav s premogom ♪
- preskrboválen -lna -o prid. (ȃ) oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center; dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; partizani so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče ◊ rad. preskrbovalno področje področje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
- preskrbovalíšče -a s (í) oskrbovališče: vsa ta pokrajina je bila preskrbovališče za partizanske čete ♪
- preskrboválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) oskrbovalka: kmetijske zadruge naj bi bile glavne preskrbovalke pridelkov ♪
- preskrboválnica -e ž (ȃ) knjiž. podjetje, ustanova za oskrbovanje s potrošnimi dobrinami: ustanoviti preskrbovalnico ♪
- preskrbovalnína -e ž (ȋ) knjiž., redko oskrbnina: majhna preskrbovalnina ♪
- preskrbovánje -a s (ȃ) glagolnik od preskrbovati: preskrbovanje prebivalstva z zelenjavo / naloga špedicije je tudi preskrbovanje tovorov za druga prevozniška podjetja ♪
- preskrbováti -újem nedov. (á ȗ) 1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe 2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi ♪
- preskrômen -mna -o prid. (ó ō) preveč skromen: preskromen človek; biti preskromen / ekspr. preskromen uspeh / ekspr. preskromna večerja ♪
- preskus ipd. gl. preizkus ipd. ♪
- preskúšnja -e ž (ȗ) zastar. izpit: preskušnjo je naredil z odliko / stroge odvetniške preskušnje; sprejemna preskušnja; prim. preizkušnja ♪
- preslàb -ába -o tudi -ó prid. (ȁ á) preveč slab: preslaba cesta / preslaba letina / bolnik je preslab, da bi dočakal jutro preslabó tudi preslábo prisl.: preslabo soditi koga ♪
- preslabôten -tna -o prid. (ó) preveč slaboten: preslaboten otrok; ni mogla vstati, ker je bila preslabotna / reka ima preslaboten padec ∙ knjiž., ekspr. beseda je preslabotna, da bi lahko izrazila to, kar čutijo to, kar čutijo, se ne da izraziti z besedami ♪
- presládek stil. presladák presládka -o stil. -ó prid. (á ȃ á) 1. preveč sladek: ta kava je presladka / ekspr. njeno govorjenje je presladko, zato ji ne zaupam 2. ekspr. zelo sladek: presladko vince / presladki spomini / s presladkimi besedami ga je vabila / njene presladke oči zelo ljubeznive, prijetne ♪
- presladkáti -ám dov. (á ȃ) 1. preveč sladkati: presladkati kavo 2. knjiž. prepojiti s sladkorjem: potresti jagode s sladkorjem, da se dobro presladkajo ♪
- preslán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) preveč slan: preslana jed ♪
- preslaníniti -im dov. (í ȋ) gastr. pretakniti s koščki slanine: preslaniniti meso preslanínjen -a -o: preslaninjena divjačina ♪
- preslásten -tna -o prid. (á) ekspr. zelo slasten: preslastni sadeži; preslastna omaka / iz kuhinje se širi preslasten vonj ♪
- presláven -vna -o prid. (á) ekspr. zelo slaven: počastiti spomin preslavnega moža / priče preslavne preteklosti ♪
- preslávljati -am nedov. (á) zastar. slaviti, poveličevati: njihov spev ga časti in preslavlja ♪
- preslédek -dka m (ẹ̑) 1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma / od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od l900 do 1920 s presledkom nekaj let razen ● z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svet ◊ adm. presledek
razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest ♪
- presléden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. pretrgan, prekinjen, nepovezan: presleden razvoj preslédno prisl.: ta roža cvete presledno ♪
- presledíti -ím dov., preslédi in preslêdi; preslédil (ȋ í) lov. prečkati sled: preslediti jelena ● knjiž., redko to vprašanje bo v podrobnosti mogoče preslediti, ko bo zbranega več gradiva raziskati ♪
- preslédkast -a -o prid. (ẹ̑) ki ima presledke: presledkasta živa meja / presledkasto pokanje v daljavi ♦ čeb. presledkasta zalega zalega, pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice ♪
26.334 26.359 26.384 26.409 26.434 26.459 26.484 26.509 26.534 26.559