Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (26.284-26.308)



  1.      prerazdelítev  -tve ž () glagolnik od prerazdeliti: prerazdelitev dohodkov; prerazdelitev sredstev v korist izobraževanja / ekspr. prerazdelitev pravic in oblasti med ženskami in moškimi
  2.      prerazdelíti  -ím dov., prerazdélil ( í) na novo razdeliti: prerazdeliti denar, dohodek, prispevke
  3.      prerazdrážen  -a -o prid. (ā) preveč razdražen: prerazdraženi živci / biti prerazdražen; prerazdražena žival
  4.      prerazdráženost  -i ž (ā) stanje prerazdraženega: prerazdraženost živcev / prerazdraženost živali
  5.      prerázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten: cvetje preraznih oblik in barv
  6.      prerazgrét  -a -o prid. (ẹ̑) preveč razgret, segret: prerazgret zrak; prerazgreta voda v kotlu / ekspr. prerazgreta domišljija
  7.      prerazkóšen  -šna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razkošen: prerazkošna oprema / prerazkošno kosilo prerazkóšno prisl.: knjiga je prerazkošno opremljena
  8.      prerazlíčen  -čna -o prid.) 1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična 2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov
  9.      prerazlóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razločen, jasen: glasovi so bili prerazločni
  10.      prerazméščati  -am nedov. (ẹ́) na novo razmeščati: prerazmeščati predmete po policah / poveljnik je pred bojem prerazmeščal čete
  11.      preraznovŕsten  -tna -o prid. () preveč raznovrsten: članki v reviji so preraznovrstni; biti preraznovrstnega mnenja o čem ● ekspr. tam uspevajo preraznovrstne rastline zelo raznovrstne
  12.      prerazporedítev  -tve ž () publ. 1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka 2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo
  13.      prerazporedíti  -ím dov., prerazporédil; prerazporejèn ( í) na novo razporediti: avtor je moral gradivo prerazporediti / prerazporediti vojaške sile
  14.      prerazvít  -a -o prid. () preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost
  15.      prerazvrstítev  -tve ž () ponovna razvrstitev: prerazvrstitev razstavnih predmetov
  16.      prerêči  -rêčem dov., prerêci prerecíte; prerékel prerêkla (é) ekspr., z dajalnikom reči, izreči očitke, psovke: kaj vse je prerekla sosedi; vse sem mu prerekel, kar mi je prišlo na misel zelo sem ga ozmerjal, oštelstar. kar stori, mu prerečejo negativno ocenijo; zastar. slab človek je, ki danes prereče, kar je včeraj rekel prekliče, zanika
  17.      prerédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) z redčenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: preredčiti korenje; spomladi je treba pregosto rastoče rože preredčiti / preredčiti gozd prerédčen -a -o: preredčene rastline je še okopal
  18.      prerédek  -dka -o prid. (ẹ́) preveč redek: preredka jed / preredki zobje / preredki obiski prerédko prisl.: preredko kaj posejati
  19.      preredíti  -ím dov., tudi prerédi; prerédil ( í) 1. z rejo, krmljenjem povzročiti, da žival (pre)živi določen čas: prerediti živino čez zimo / ti travniki in pašniki lahko preredijo precej goveda 2. redko prehraniti, preživiti: s svojim delom za silo preredi družino prerejèn -êna -o: 1. deležnik od prerediti: čez zimo prerejene ovce 2. ekspr. preveč rejen, debel: fant je prerejen
  20.      prerèk  -éka m ( ẹ́) star. prerekanje: zaradi takih prerekov lahko pride še do pravde
  21.      preréka  -e ž (ẹ̑) 1. redko prerekanje: prereke in spori 2. knjiž. razprava, razpravljanje: poznavalca literature sta začela prereko; prereke znanstvenikov
  22.      prerékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prerekati: prerekanje trditev nasprotne stranke / knjiga je vzbudila veliko zanimanja in prerekanja / izzvati prerekanje; prerekanje z nasprotniki; prerekanje, prepir in pretep
  23.      prerékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja
  24.      prerés  prisl. (ẹ̑) ekspr., v povedni rabi, navadno okrepljen izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi: le preres je, da si tam sodniki razlagajo zakone po svoje; kar praviš, je res, še preres
  25.      prerésen  -sna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč resen: preresen je za svoja leta / stvar je preresna, da bi jo smeli podcenjevati prerésno prisl.: tega ne bi smeli jemati preresno

   26.159 26.184 26.209 26.234 26.259 26.284 26.309 26.334 26.359 26.384  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA