Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (25.834-25.858)


  1.      prenočeváti  -újem nedov. (á ȗ) preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah // preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj ♪
  2.      prenočíšče  -a s (í) 1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči // hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu 2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče ♪
  3.      prenočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prenočiti: pripraviti se za prenočitev na prostem / turistične prenočitve; število prenočitev ♪
  4.      prenočíti  -ím dov., prenóčil (ȋ í) prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas // preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili ♪
  5.      prenočítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prenočitev, prenočevanje: prenočitveni dom / prenočitvene zmogljivosti hotelov ♪
  6.      prenočnína  -e ž (ȋ) 1. plačilo za prenočitev, prenočevanje: plačati, zvišati prenočnino 2. prenočitev, prenočevanje: sezonske prenočnine pri zasebnikih ♪
  7.      prenočnínski  -a -o prid. (ȋ) publ. prenočitven: majhne prenočninske zmogljivosti ♪
  8.      prenòr  -ôra -o prid. (ȍ ó) pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro ♪
  9.      prenòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar ♦ teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos ♪
  10.      prenôsen  -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte ♪
  11.      prenosljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da prenesti, prenašati: prenosljiv aparat; lahko prenosljive stvari; pohištvo je bilo težko prenosljivo / prenosljiva bolezen / dopust je delno prenosljiv ♦ jur. prenosljiva terjatev ♪
  12.      prenosljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prenosljivega: prenosljivost aparata / prenosljivost zvoka na daljavo ♦ jur. prenosljivost terjatev ♪
  13.      prenôsnica  -e ž (ȏ) žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice ♪
  14.      prenôsnik  -a m (ȏ) teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik ♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi ♪
  15.      prenôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost prenosnega: prenosnost aparata, lutkovnega odra / prenosnost oblasti ♪
  16.      prenóšen  -a -o prid. (ọ́) ki je predolgo nošen: prenošen otrok / redko obleka je prenošena ponošena, obrabljena ♪
  17.      prênotácija  -e ž (ȇ-á) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči, predznamba ♪
  18.      prenóva  -e ž (ọ̑) glagolnik od prenoviti: prenova ceste, hiše / moralna prenova človeka ♪
  19.      prenovítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj prenovi: prenovitelji družbe; prenovitelji gledališke umetnosti ♪
  20.      prenovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije ♪
  21.      prenovíti  -ím dov., prenóvil (ȋ í) 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti ● star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videz ◊ jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti dolg v posojilo prenovljèn -êna -o: moralno prenovljen človek; po tem srečanju je bil kot prenovljen; prenovljeno poslopje ♪
  22.      prenovítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prenovitev: prenovitveni načrti; prenovitvena dela ♦ jur. prenovitvena pogodba pogodba, s katero stranki nadomestita staro obveznostno razmerje z novim ♪
  23.      prenovljênje  -a s (é) glagolnik od prenoviti: prenovljenje organizacije / duhovno, socialno prenovljenje ♪
  24.      prênumerácija  -e ž (ȇ-á) knjiž., redko predhodno naročilo, prednaročiloȁ ♪
  25.      preobčutljív  -a -o prid. (ȋ í) preveč občutljiv: preobčutljivi živci; ima preobčutljive oči / preobčutljivi ljudje; preobčutljiv in prenežen je / za svetlobo preobčutljiva barva, snov ♪

   25.709 25.734 25.759 25.784 25.809 25.834 25.859 25.884 25.909 25.934  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA