Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (25.684-25.708)



  1.      premólkel  -kla -o [kǝ] prid. (ọ́) 1. knjiž. ki je premolknil: nagajivo se je smehljal premolklemu sogovorniku 2. nar. hripav, hreščeč: spregovoril je s premolklim glasom
  2.      premólkniti  -em [k] dov., tudi premolkníte; tudi premolkníla (ọ́ ọ̑) za krajši čas prenehati govoriti: premolknil je, nato pa s tihim glasom nadaljeval; premolknil je, kakor da premišljuje // ekspr. za krajši čas prenehati oddajati glasove, šume: divji petelin je spet premolknil; zvonovi so premolknili
  3.      premonstrát  -a m () rel. premonstratenec: premonstrati in cistercijani
  4.      premonstraténec  -nca m (ẹ̑) rel. član reda, imenovanega po samostanu Prémontré: delovanje premonstratencev
  5.      premontírati  -am dov. () odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z enega mesta in ga pritrditi na drugo; premestiti, prestaviti: premontirati nosilce; po potrebi lahko elemente premontirajo ◊ film. premontirati film po opravljeni montaži film ponovno montirati
  6.      premòr  -ôra m ( ó) 1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje // kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva 3. redko počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila ● ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmorirad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama
  7.      premoróžec  -žca m (ọ̑) pal. izumrli glavonožec z ravno lupino
  8.      premostítev  -tve ž () glagolnik od premostiti: to je bila najbolj smiselna in praktična premostitev reke / premostitev nasprotij / premostitev prepada med bogatimi in revnimi
  9.      premostíti  -ím dov., premóstil ( í) 1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean 2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / redko premostiti zadrego / problem so že premostili rešili premostèn in premoščèn -êna -o: ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja
  10.      premostítven  -a -o prid. () ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi ♦ fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti
  11.      premostljív  -a -o prid. ( í) ki se da premostiti: premostljiva reka / težko premostljivo nasprotje
  12.      premostováti  -újem nedov.) redko premoščati: potok premostujejo drevesna debla / z lahkoto je premostovala razlike med njunima značajema
  13.      premóščati  -am nedov. (ọ́) 1. delati navadno most čez kaj: reko so premoščali na več mestih / boječe je šel čez brv, ki je premoščala narasli hudournik 2. nav. ekspr. premagovati, obvladovati: premoščati nasprotja, ovire, protislovja
  14.      premóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. premogov, premogoven: premoški sloj / premoško bogastvo posameznih držav
  15.      premôški  -a -o prid. (ó) preveč moški: zdel se ji je premočen, prevelik, premoški / ekspr.: premoški je, da bi popustil; bila je premoška, da bi pokazala svoje trpljenje premôško prisl.: je premoško vzgojena
  16.      premótati  -am tudi premotáti -ám dov. (ọ̄; á ) knjiž. previti: premotati prejo premótati se, tudi premotáti se priti skozi kaj ovirajočega: premotal se je skozi množico
  17.      premotíti  in premótiti -im dov. ( ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
  18.      premotovíliti se  -im se dov.) ekspr. počasi, nerodno priti: nazadnje smo se le premotovilili čez mejo; skozi gnečo se je premotovilil do vrat
  19.      premotríti  -ím dov., premótril; premotrèn ( í) raba peša ogledati si, pogledati: premotrila je neznanca in ga ogovorila; premotriti koga od glave do pete / še enkrat je premotril vozove v vrsti pregledal // s prislovnim določilom presoditi, oceniti: hitro, kritično je premotril ves položaj
  20.      premotrívati  -am nedov. (í) raba peša opazovati, gledati: nekaj trenutkov ga je radovedno premotrivala; premotrivati svet // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: začel je trezno premotrivati nevarnosti; premotrivati vprašanje z vseh strani
  21.      premózgati  -am dov. (ọ̑) ekspr. preudariti, pretehtati (v mislih): premozgati pripombe, vprašanja; dobro, temeljito premozgati
  22.      premozgávati  -am nedov. () ekspr. preudarjati, tehtati (v mislih): premozgavati novice, probleme; natihem, zase premozgavati
  23.      premóžen  -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄) ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša
  24.      premožênjce  -a s (ē) ekspr. premoženje: zapustil mu je lepo premoženjce
  25.      premožênje  -a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje gospodarske organizacije / družbeno, državno premoženje ∙ ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima

   25.559 25.584 25.609 25.634 25.659 25.684 25.709 25.734 25.759 25.784  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA