Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (2.559-2.583)



  1.      centrifugálnost  -i ž () fiz. lastnost centrifugalne sile, sredobežnost
  2.      centrifugíranje  -a s () glagolnik od centrifugirati: iz tkanine odstranimo vodo s centrifugiranjem
  3.      centrifugírati  -am nedov. in dov. () delati s centrifugo: centrifugirati sadni sok, mleko / centrifugirati perilo
  4.      centripetálen  -lna -o prid. () fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje
  5.      centripetálnost  -i ž () fiz. lastnost centripetalne sile, sredotežnost
  6.      centríranje  -a s () glagolnik od centrirati: centriranje instrumenta / centriranje žoge
  7.      centríranost  -i ž () lastnost centriranega: stroga centriranost oboka
  8.      centrírati  -am dov. in nedov. () 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana
  9.      centríren  -rna -o prid. () nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob
  10.      centrízem  -zma m () polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma
  11.      centúrija  -e ž (ú) pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož, stotnija: poveljevati centuriji
  12.      cép  -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov // cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep ● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno
  13.      cepél  -i [e] ž (ẹ̑) nav. mn., nar. dolenjsko, slabš. noga: kakšne dolge cepeli ima
  14.      cepetávček  -čka m () igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: otroku je delal kartonaste cepetavčke
  15.      cepílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na cepljenje: cepilni stroj; cepilna sekira / cepilni nož / cepilne postaje proti tifusu
  16.      cepín  -a m () gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod // krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo
  17.      cepíšče  -a s (í) 1. žel. prostor, kjer se na odprti progi cepi proga od proge: postaviti kretnico na cepišču 2. med. mesto na telesu, kjer se vnese cepivo
  18.      cepítev  -tve ž () glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina ◊ biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija
  19.      cepíti  in cépiti -im nedov. ( ẹ́) 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo ♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozamekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici
  20.      cepítven  -a -o prid. () nanašajoč se na cepitev: cepitvene tendence / cepitvena akcija proti črnim kozam / cepitveni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana ali plutonija
  21.      cepívo  -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva
  22.      cepjè  -à in cépje -a s ( ; ẹ̄) star. cepljena drevesca
  23.      cépkost  -i ž (ẹ́) lastnost cepkega: cepkost lesa
  24.      cépljenček  -čka m (ẹ́) otrok, ki je cepljen
  25.      cépljenec  -nca m (ẹ́) 1. kdor je cepljen: nega cepljenca 2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast 3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca 4. zastar. prašič križanec

   2.434 2.459 2.484 2.509 2.534 2.559 2.584 2.609 2.634 2.659  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA