Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (2.551-2.575)



  1.      centralízem  -zma m () sistem centraliziranega upravljanja: uvajati centralizem ♦ polit. demokratični centralizem; državni centralizem // slabš. uveljavljanje centralistične miselnosti: tega centralizma mora biti enkrat konec
  2.      centralizíranje  -a s () glagolnik od centralizirati: centraliziranje kapitala, šolstva
  3.      centralizírati  -am dov. in nedov. () združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo; centralizirati vodenje revolucionarnega gibanja centralizíran -a -o: centralizirana država; centralizirano planiranje gospodarstva
  4.      centrálno...  prvi del zloženk () nanašajoč se na osrednji del, središče: centralnoalpski, centralnoazijski
  5.      centrálnost  -i ž () lastnost centralnega, središčnost: lik bi v noveli tako pridobil glede na centralnost
  6.      céntričen  tudi cêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče, središčen: centrična obremenitev
  7.      centrifúga  -e ž () 1. teh. priprava za ločevanje snovi različne gostote: mleko posneti s centrifugo; sadna centrifuga; centrifuga za izločanje medu iz satja 2. priprava za ožemanje in sušenje: dati perilo v centrifugo
  8.      centrifugálen  -lna -o prid. () fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča, sredobežen: centrifugalni pospešek; centrifugalna sila // teh. ki deluje na principu centrifugalne sile: centrifugalni ožemalnik; centrifugalni regulator pare; centrifugalna črpalka ◊ anat. centrifugalni živci živci, ki vodijo vzburjenje od osrednjega živčevja
  9.      centrifugálnost  -i ž () fiz. lastnost centrifugalne sile, sredobežnost
  10.      centrifugíranje  -a s () glagolnik od centrifugirati: iz tkanine odstranimo vodo s centrifugiranjem
  11.      centrifugírati  -am nedov. in dov. () delati s centrifugo: centrifugirati sadni sok, mleko / centrifugirati perilo
  12.      centripetálen  -lna -o prid. () fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje
  13.      centripetálnost  -i ž () fiz. lastnost centripetalne sile, sredotežnost
  14.      centríranje  -a s () glagolnik od centrirati: centriranje instrumenta / centriranje žoge
  15.      centríranost  -i ž () lastnost centriranega: stroga centriranost oboka
  16.      centrírati  -am dov. in nedov. () 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana
  17.      centríren  -rna -o prid. () nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob
  18.      centrízem  -zma m () polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma
  19.      centúrija  -e ž (ú) pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož, stotnija: poveljevati centuriji
  20.      cép  -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov // cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep ● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno
  21.      cepél  -i [e] ž (ẹ̑) nav. mn., nar. dolenjsko, slabš. noga: kakšne dolge cepeli ima
  22.      cepetávček  -čka m () igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: otroku je delal kartonaste cepetavčke
  23.      cepílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na cepljenje: cepilni stroj; cepilna sekira / cepilni nož / cepilne postaje proti tifusu
  24.      cepín  -a m () gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod // krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo
  25.      cepíšče  -a s (í) 1. žel. prostor, kjer se na odprti progi cepi proga od proge: postaviti kretnico na cepišču 2. med. mesto na telesu, kjer se vnese cepivo

   2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA