Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (25.509-25.533)


  1.      preložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preložiti: preložitev desk / preložitev pogajanj / odločili so se za preložitev ceste / preložitev obravnave ♪
  2.      preložíti  -ím dov., prelóžil (ȋ í) 1. z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: preložiti deske, zaboje; preložiti jabolka iz gajb na police / preložiti cigareto v ustih 2. narediti, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: preložiti blago z ladje na tovornjake; tovor se mora hitro preložiti / ekspr. v tem mestu sem se preložil na vlak sem prestopil, presedel 3. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: preložiti skrbi na drugega / reševanje teh problemov so preložili na krajevne skupnosti / ekspr. preložiti odgovornost na pleča, rame drugega 4. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: preložiti izstrelitev rakete; preložiti sestanek; preložiti kaj na naslednji mesec / preložiti čas odhoda 5. zastar. prevesti (v drug jezik): preložiti pesem; preložiti v slovenščino 6. zastar. olajšati, odvzeti: dobri mož mu je preložil marsikatero nadlogo, težavo ● preložiti (lončeno) peč znova postaviti; preložiti streho znova prekriti; zastar. skušali so preložiti težke razmere spremeniti, izboljšati ◊ grad. preložiti cesto delno menjati staro traso pri rekonstrukciji ceste; jur. preložiti obravnavo določiti drug datum za že začeto obravnavo preložèn -êna -o: seja je preložena ♪
  3.      prelúdij  -a m (ú) muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: preludij v suiti // krajša instrumentalna skladba: Chopinovi preludiji ♪
  4.      preludírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. z glasbilom improvizirati za uvod: pianist je začel preludirati; zasanjano preludirati ♪
  5.      prelúknjanje  -a s (ȗ) glagolnik od preluknjati: preluknjanje papirja; priprave za preluknjanje ♪
  6.      prelúknjanost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost preluknjanega: preluknjanost papirja ♪
  7.      prelúknjati  -am dov. (ȗ) narediti luknjo, luknjico: preluknjati papir; preluknjati pločevino; preluknjati z iglo / ostra skala je preluknjala čoln ● ekspr. vsega so preluknjali z brzostrelko prestrelili prelúknjan -a -o: preluknjani rokavi suknjiča; preluknjane nogavice; preluknjana škatla ♪
  8.      preluknjávati  -am nedov. (ȃ) delati luknje, luknjice: preluknjavati papir ♪
  9.      prém  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) knjiž. 1. raven: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju 2. dosleden, načelen: bister in prem človek ◊ fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; lingv. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju prémo 1. prislov od prem: premo hoditi; premo sorazmeren odnos 2. izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov; naravnost: odšel je premo domov ♪
  10.      préma  -e ž (ẹ̄) prečni nosilec vozila, na katerem so pritrjena kolesa: pri novem tipu avtomobila so izpopolnili premo / sprednja, zadnja prema; toga prema / prema pri kmečkem vozu; na premo so naložili koš stelje ● knjiž., redko iskal je pravo premo pot, smer ◊ geom. ravna črta ♪
  11.      premága  -e ž (ȃ) zastar. zmaga: doseči veliko premago / boj za premago novih idej // premagovanje: z veliko premago je molčal ob njenih besedah ♪
  12.      premagálec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž., redko zmagovalec, premagovalec: vdal se je premagalcu ♪
  13.      premáganec  -nca m (ȃ) kdor je premagan: premaganci so se vdali zmagovalcem; obup premagancev ♪
  14.      premáganje  -a s (ȃ) glagolnik od premagati: premaganje sovražnika, tekmeca ♪
  15.      premáganka  -e ž (ȃ) ženska oblika od premaganec: premaganka in zmagovalka ♪
  16.      premáganost  -i ž (ȃ) nav. ekspr. stanje premaganega človeka: svoje premaganosti ni hotel pokazati ♪
  17.      premágati  -am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati sovražnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala 2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče; radovednost ga je premagala, da je odprl pismo; brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je 3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa ● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti premágati se ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom premágan -a -o: prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih ♪
  18.      premagljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da premagati: premagljiv sovražnik / ekspr. upali so, da bo stena po levi strani premagljiva ♪
  19.      premagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) elektr. s spremembo smeri električnega toka povzročiti, da se spremeni severni magnetni pol v južnega ali obratno: premagnetiti kotvo ♪
  20.      premagoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) nav. ekspr. kdor kaj, koga premaga: premagovalec bolezni / premagovalci so se vrnili iz boja zmagovalci ♪
  21.      premagovánje  -a s (ȃ) glagolnik od premagovati: premagovanje strahu / premagovanje spanca / premagovanje nasprotij, ovir ♪
  22.      premagováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste; premagovati napadalca, sovražnika; pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje; spanec ga premaguje 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa premagováti se ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril; ni se mogla več premagovati in je zajokala premagujóč -a -e: premagujoč solze, je odgovorila na vprašanje; premagujoč nasmeh; premagujoča žalost ♪
  23.      premàh  -áha m (ȁ á) glagolnik od premahniti: premah pri tehtanju ♦ šport. gib ene ali obeh nog čez konja, bradljo ♪
  24.      premáhati  -am, in premáhati tudi premaháti -am dov. (á; á á á) ekspr. natepsti, pretepsti: premahati koga s palico ♪
  25.      premáhniti  -em, in premahníti in premáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) zastar. nagniti se: skledica na tehtnici je premahnila / poletje je premahnilo v jesen ♪

   25.384 25.409 25.434 25.459 25.484 25.509 25.534 25.559 25.584 25.609  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA