Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (25.251-25.275)


  1.      preklétnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prekletnik: je pač prekletnica in zavrženka / kot psovka molči, prekletnica ♪
  2.      preklétnik  -a m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor je preklet: sem pač berač in prekletnik / prekletniki usode 2. ekspr. malovreden, ničvreden človek: ta prekletnik ima denar in njo, jaz pa nič 3. zastar. sovražnik, nasprotnik: danes prekletniki še niso napadli ♪
  3.      preklétstvo  -a s (ẹ̑) 1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: zadelo jo je očetovo prekletstvo / zagroziti s prekletstvom / ekspr. to je prekletstvo usode // stanje človeka, nad katerim je bila izražena taka želja: rad bi se rešil tega prekletstva / vznes. klicati prekletstvo nad sovražnika 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen: tako delo je človeku prekletstvo; ne imeti otrok je bilo zanj prekletstvo; vetrovi so bili prekletstvo te poti ● kraljično je rešil prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil ♪
  4.      préklež  -a m (ẹ̑) redko dolgin: hodi s tistim prekležem ♪
  5.      preklíc  -a m (ȋ) glagolnik od preklicati: preklic izgubljene osebne izkaznice; preklic oporoke, pooblastila / objaviti preklic / zahtevati preklic; preklic žalitve; preklici in popravki / preklic odpovedi, ukaza / dovoliti kaj do preklica / predlagati preklic osebe zaradi pijančevanja / delni, popolni preklic / izreči preklic nad kom; biti v stanju preklica ♪
  6.      preklícanec  -nca m (ȋ) 1. jur. oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost: določiti posle, ki jih preklicanec lahko opravlja 2. jur., nekdaj oseba, ki ji je odvzeto pravno varstvo: pravni položaj preklicanca 3. ekspr., redko malovreden, ničvreden človek: srečo pa ima ta preklicanec ♪
  7.      preklícati  -klíčem dov., preklícala in preklicála (í ȋ) 1. razglasiti kaj za neveljavno: vlada je preklicala vrsto ukrepov; preklicati imenovanje, oporoko, pooblastilo / preklicati ček; dati preklicati izgubljene dokumente; preklicati v časopisu 2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu: preklicati novico; zahtevali so, da obrekovanje prekliče; preklicati žalitev / ekspr. prekliči, kar si rekel, drugače boš tepen / javno preklicati 3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem: preklicati sklep / preklicati odpoved, odstop / preklicati (svojo) udeležbo na dirkah odpovedati // prenehati priznavati kaj, odpovedati se čemu: pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje; prigovarjal jim je, naj prekličejo zmote 4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem: preklicati svojega moža; zagrozil je sinu, da ga bo preklical // jur. odvzeti poslovno sposobnost: sodišče ga je preklicalo zaradi pijanstva 5. jur., nekdaj odvzeti pravno varstvo: preklicali so ga in izgnali preklícan -a -o 1. deležnik od preklicati: preklicana žalitev; preklicano pooblastilo 2. presnet, preklet: zaradi teh preklicanih vozičkov ne bodo dosegli norme; niti en dan nam to preklicano vreme ni prizaneslo preklícano prisl. 1. zelo, hudo: preklicano smo se trudili; nanjo je bil preklicano ponosen; preklicano dolgo je trajalo 2. v medmetni rabi izraža presenečenje: preklicano, težko je ♪
  8.      preklícen 1 -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preklic: preklicna izjava / preklicni postopek; preklicna pravica ♪
  9.      preklícen 2 -cna -o prid. (ȋ) preklicljiv: preklicno dovoljenje ♪
  10.      prekliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega 2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu ♪
  11.      preklicljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da preklicati, razveljaviti: preklicljiv ukrep; preklicljivo dovoljenje ♪
  12.      preklikávati se  -am se nedov. (ȃ) knjiž., redko s klici se sporazumevati: jetnik se je preklikaval z mimoidočimi ♪
  13.      preklinjáč  -a m (á) star. preklinjevalec: bil je velik preklinjač ♪
  14.      preklinjálec  -lca [u̯c] m (ȃ) star. preklinjevalec: tega preklinjalca ne mara ♪
  15.      preklínjanje  -a s (í) glagolnik od preklinjati: njegovo preklinjanje jo je odbijalo ♪
  16.      preklínjati  -am nedov. (í) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: preklinjati se je odvadil; vpili so in preklinjali; preklinja kot Turek zelo; ekspr. preklinjal je, da je kar treskalo zelo 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: domačini so jih preklinjali / preklinja dom, ves svet; preklinjati svojo usodo preklinjáje: preklinjaje vso pot, je prišel do vasi preklinjajóč -a -e: vrnil se je pijan in preklinjajoč; preklinjajoči moški ♪
  17.      preklinjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor (rad) preklinja: bil je velik pijanec in preklinjevalec ♪
  18.      preklinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. preklinjati: navadil se je preklinjevati preklinjeváje: godrnjaje in preklinjevaje je hodil po dvorišču ♪
  19.      preključeváti  -újem nedov. (á ȗ) elektr. večkrat preključiti: preključevati telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo ♪
  20.      prekljúčiti  -im dov. (ú ȗ) elektr. trajno spremeniti vezavo v tokokrogu: preključiti telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo ♪
  21.      prekljúvati  -am in -kljújem tudi prekljuváti -kljúvam in -kljújem dov., prekljúval tudi prekljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem narediti luknjo skozi kaj: pišče prekljuva jajčno lupino; prekljuvati drevesno skorjo prekljúvati se, tudi prekljuváti se s kljuvanjem priti skozi kaj ovirajočega: mladič se prekljuva skozi trdo lupino ♪
  22.      preklofutáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat udariti, navadno s plosko roko: preklofutali so ga in obrcali ♪
  23.      preklòp  -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od preklopiti: zaradi napačnega preklopa so se sprožile sirene; ročica za preklop na avtomatsko krmarjenje / preklop prestave ♪
  24.      preklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preklop: preklopna naprava / preklopne funkcije računalnika ♦ elektr. preklopno stikalo priprava za preklapljanje električnih tokokrogov; preklopno vezje električno vezje v funkciji preklopnega stikala ♪
  25.      preklopíti  in preklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) s spremembo položaja česa doseči drugačno a) povezavo: nekaj tovornih vagonov so preklopili k potniškemu vlaku; preklopiti z ročico b) gibanje, delovanje: preklopiti ročno krmarjenje na avtomatsko; preklopiti s pritiskom na tipko ♦ avt. preklopiti prestavo; elektr. preklopiti začasno spremeniti vezavo v tokokrogu ♪

   25.126 25.151 25.176 25.201 25.226 25.251 25.276 25.301 25.326 25.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA