Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (25.226-25.250)


  1.      prekladálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec, ki preklada: prekladalec v pristanišču 2. teh. naprava za prekladanje materiala, tovora: prekladalec se je pokvaril / rotacijski prekladalec ♪
  2.      prekladálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekladanje: prekladalni stroški; prekladalna dela / prekladalna mehanizacija / prekladalna postaja ♦ teh. prekladalni most naprava za prekladanje materiala, tovora v določeni smeri, zlasti v pristaniščih ♪
  3.      prekladalíšče  -a s (í) kraj, prostor za prekladanje: razširiti, urediti prekladališče / Koper je pomembno prekladališče ♪
  4.      prekládanje  -a s (ȃ) glagolnik od prekladati: prekladanje zabojev / prekladanje blaga z vagona na vozove / prekladanje teksta iz slovenščine v nemščino / poležavanja in prekladanja se je kmalu naveličal ♪
  5.      prekládati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake 3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine ● pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal prekládati se ekspr., s prislovnim določilom spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi, s težavo: prekladati se z boka na bok; prekladati se po postelji; nemirno se prekladati po stolu se presedati / naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil ● star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli ♪
  6.      préklanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od préklati: preklanje orehov / vzrok za napad so bila neprestana preklanja na obmejnih ozemljih ♪
  7.      preklápljanje  -a s (ā) glagolnik od preklapljati: preklapljanje daljnovodov, transformatorskih postaj; ročica za vklapljanje in preklapljanje / avtomatsko, ročno preklapljanje ♪
  8.      preklápljati  -am nedov. (ā) večkrat preklopiti: preklapljati s pritiskom na tipko ♦ avt. preklapljati prestave ♪
  9.      préklar  -ja m (ẹ̑) pog. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: preklar že cvete ♪
  10.      preklaríja  -e ž (ȋ) pog. prepir, prerekanje: preklarija je postajala bolj in bolj glasna; v družini je prišlo do hudih preklarij / spustiti se v literarne, politične preklarije ♪
  11.      préklast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preklo: preklast plot / bil je bled, preklast fant / pog. preklasti fižol visoki fižol ♪
  12.      préklati  -am nedov. (ẹ̑) redko klatiti (s preklo): preklati orehe préklati se pog. prepirati se, prerekati se: preklali so se za nepomembne reči; z vsakim se je preklal ♪
  13.      prekláti  -kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ́) 1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce 3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino preklán -a -o: kača s preklanim jezikom; preklano poleno; preklan na dvoje ∙ ekspr. oglasil se je s preklanim glasom hripavim, drhtečim; nosi zadaj preklano krilo z razporkom ♦ anat. preklana zgornja ustnica zajčja ustnica ♪
  14.      preklávrn  -a -o prid. (á) nav. ekspr. preveč klavrn: preutrujen je in preklavrn / tako življenje je preklavrno / njihov pridelek je bil preklavrn za prodajo ♪
  15.      preklečáti  -ím dov., preklêči in prekléči; preklêčal in prekléčal (á í) kleče prebiti, preživeti: za kazen je preklečal celo uro v kotu ♪
  16.      prekléman  -a -o prid. (ẹ̄) presnet, preklet: te preklemane ženske / težko grem po teh preklemanih stopnicah preklémano prisl.: preklemano nas je zeblo; je preklemano spreten / v medmetni rabi preklemano, da bi vsaj to naredili ♪
  17.      preklémanski  -a -o prid. (ẹ̄) presnet, preklet: kje se potepa ta preklemanski fant / že spet ta preklemanska megla preklémansko prisl.: preklemansko smo se dolgočasili; biti mora preklemansko lačen ♪
  18.      prekleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) prikleniti drugam, na drugo mesto: živino prekleniti k drugim jaslim ♪
  19.      preklénski  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. presnet, preklet: preklenski lenuh / sit je teh preklenskih novotarij ♪
  20.      preklepáti  -klépljem dov., preklêplji preklepljíte; preklêpal (á ẹ́) 1. ponovno sklepati: preklepati koso 2. ekspr., redko prehoditi s počasnimi, okornimi koraki: ob palici je preklepal vso pot ♪
  21.      preklepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) klepetaje prebiti, preživeti: z njim je preklepetala vse popoldne, marsikatero uro ∙ ekspr. vse, kar sta vedela, sta že preklepetala o vsem sta se že pogovorila ♪
  22.      prekléstiti  -im dov., prekléščen (ẹ́ ẹ̄) ekspr. natepsti, pretepsti: doma so ga večkrat preklestili; preklestiti s palico ♪
  23.      preklétež  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je preklet: bil je pač prekletež in izobčenec ♪
  24.      prekléti  -kólnem [u̯n] dov., prekolníte tudi prekólnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ọ́) navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti a) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli; preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet; preklela je svojo usodo preklét -a -o 1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti gramofon; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v medmetni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili ♪
  25.      preklétje  -a s (ẹ̑) star. prekletstvo: zagrozila mu je s prekletjem / naj jo zadene očetovo prekletje ♪

   25.101 25.126 25.151 25.176 25.201 25.226 25.251 25.276 25.301 25.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA