Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (25.176-25.200) 
- prekájati -am nedov. (á) redko prekajevati: prekajati klobase ♪
- prekajenína -e ž (í) knjiž. prekajeno živilo, navadno meso: duh po prekajenini ♪
- prekajeválnica -e ž (ȃ) prostor za prekajevanje mesa: vzeti meso iz prekajevalnice; dati klobase v prekajevalnico ♪
- prekajevánje -a s (ȃ) glagolnik od prekajevati: prekajevanje mesa; prekajevanje rib še ni končano ♪
- prekajeváti -újem nedov. (á ȗ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: prekajevati svinjsko meso, ribe ♪
- prekalíti -ím dov., prekálil (ȋ í) s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekalili prekalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: borci so se v številnih bojih prekalili; prekalil se je v trpljenju ∙ ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati // v zvezi z v postati izkušen, izurjen: prekalil se je v pravega znanstvenika / počasi se je prekalil v hudodelca prekaljèn -êna -o: ta človek je že star prekaljen komunist, revolucionar; iz boja se je vrnil prekaljen; v trpljenju prekaljeno prijateljstvo ♪
- prekaljênost -i ž (é) stanje prekaljenega: prekaljenost jekla / ekspr. prekaljenost je nastajala v dolgih bojih ♪
- prekaljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev ♪
- prekaljeváti -újem nedov. (á ȗ) s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla: prekaljevali so različne jeklene predmete prekaljeváti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: prekaljevali so se v številnih bojih, trpljenju // v zvezi z v postajati izkušen, izurjen: v taki družbi se je prekaljeval v govornika ♪
- prekalkulírati -am dov. (ȋ) žarg., ekon. narediti kalkulacijo, izračunati: slabo prekalkulirati stroške ♪
- prekániti -im, tudi prekaníti in prekániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) knjiž. prevarati, ukaniti: prekanil je stražarja in ušel; spretno prekaniti ♪
- prekánjen -a -o prid. (ā) knjiž. zvit, prebrisan: prekanjen trgovec; med vsemi je on najbolj prekanjen / prekanjen obraz / prekanjena lisica je hitro skrila plen ♪
- prekánjenec -nca m (ā) knjiž. zvit, prebrisan človek: on je velik prekanjenec ♪
- prekánjenka -e ž (ā) knjiž. zvita, prebrisana ženska: prekanjenka preudari vsako besedo ♪
- prekánjenost -i ž (ā) knjiž. zvitost, prebrisanost: presenetila jih je njegova prekanjenost / uporabila je vso svojo prekanjenost, da je to dosegla ♪
- prekánjenski -a -o prid. (ā) zastar. presnet, šmentan: prekanjenski fant, kako se je odrezal ♪
- prekàp -ápa m (ȁ á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino; destilacija: prekap vode ♪
- prekápanje -a s (ȃ) glagolnik od prekapati prekapam: prekapanje goste tekočine je bilo zelo počasno / prekapanje vode ♪
- prekápati -am nedov. (ȃ) 1. kapati skozi kaj: gosta tekočina le počasi prekapa // ekspr. s kapanjem močiti: solze so ji prekapale obraz 2. fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino; destilirati: prekapati nafto ♪
- prekápati 1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) 1. s kapanjem pretočiti: prekapati zdravilo v stekleničko 2. s kapanjem prekriti površino česa: prekapati papir z voskom ♪
- prekápati 2 -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. prekopavati: prekapati zemljo ♪
- prekapína -e ž (í) fiz. z destilacijo dobljena snov; destilat: v epruvetah so bile različne prekapine ♪
- prekápnica -e ž (ȃ) knjiž. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo; destilirka: iz prekapnice se kadi; razgreta prekapnica ♪
- prekáren -rna -o prid. (ȃ) zastar. težaven, mučen: spravil ga je v prekaren položaj ♪
- prekárjati -am nedov. (ā) zastar. opominjati, oštevati: zelo jo je prekarjal prekárjati se 1. prepirati se, prerekati se: s teboj se ne bom prekarjal 2. ukvarjati se: z otrokom se je treba prekarjati ♪
25.051 25.076 25.101 25.126 25.151 25.176 25.201 25.226 25.251 25.276 
