Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (24.926-24.950)



  1.      pregíb  -a m () 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja
  2.      pregibálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pregibanje: pregibalna sposobnost udov / pregibalna mišica / pregibalna naprava
  3.      pregíbanje  -a s () glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika
  4.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. () 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves
  5.      pregíbati 2 -am in -ljem dov. () razgibati: treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba
  6.      pregibávati  -am nedov. () razgibavati: atlet je pregibaval mišice; počasi so se pregibavali
  7.      pregíben  -bna -o prid.) ki se da pregibati: žerjav s pregibnim krakom; pregibna cev sesalnika / pregibna brana členkasta branalingv. pregibne besedne vrste
  8.      pregibljív  -a -o prid. ( í) ki se da pregibati: bolničina roka je še pregibljiva / pregibljiva predelna stena
  9.      pregíbnost  -i ž (í) lastnost, značilnost pregibnega: pregibnost udov ♦ lingv. pregibnost besede
  10.      pregládek  -dka -o stil.prid. (á) preveč gladek: jermen ne sme biti pregladek
  11.      preglàs  -ása m ( á) lingv. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini
  12.      preglásen  -sna -o, stil. preglasán -glásna -o in -ó, stil. preglasèn -snà -ò prid. (á; á; ǝ̏ ) preveč glasen: preglasno govorjenje, petje / preglasni ljudje preglasnó in preglásno prisl.: preglasno govoriti, peti
  13.      preglasíti  -ím dov., preglásil ( í) postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev preglašèn -êna -o: preglašeno govorjenje ♦ lingv. preglašeni samoglasniki
  14.      preglasovánje  -a s () glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja
  15.      preglasováti  -újem dov.) 1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi 2. redko postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih preglasován -a -o 1. deležnik od preglasovati: govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem 2. ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi: na volitvah je bil preglasovan
  16.      preglášati  -am nedov. (á) biti bolj slišen od koga, česa: grmenje preglaša glasove; šum in hrup sta preglašala glasbo; fantje so se med seboj preglašali // ekspr. biti pomembnejši, močnejši od česa: vse vtise o pokrajini je preglašalo poglobljeno razmišljanje o življenju preglášati se lingv. spreminjati se iz zadnjega v sprednji samoglasnik a) za mehkimi soglasniki: o se preglaša v e b) pred sledečimi sprednjimi samoglasniki
  17.      preglaševáti  -újem nedov.) preglašati: z vseh strani so ga preglaševali otroški glasovi; hrup je preglaševalo bučanje vetra / skrbi so preglaševale njegovo ustvarjanje
  18.      preglávica  -e ž () nav. mn., nav. ekspr. kar mora kdo narediti, pretrpeti zaradi neugodnih okoliščin, negativnih lastnosti česa: napadi na postojanke so delali, povzročali okupatorju preglavice; ločitev ni brez preglavic; nakopati komu veliko preglavic ∙ ekspr. matematika mu dela, povzroča preglavice matematiko se težko uči; ekspr. z otroki so preglavice, ima preglavice ne ravnajo tako, niso taki, kot se pričakuje // neprijetnost, sitnost: ima veliko preglavic; nabira se preglavica na preglavico
  19.      preglèd  -éda m ( ẹ́) 1. glagolnik od pregledati: a) pregled dokumentov; začel se je pregled potnih listov / poročilo o pregledu poslovanja / pregled potnikov na meji / hitro je končal pregled je pregledal / carinski pregled; tehnični pregled b) pregled pacienta je bil zelo zahteven / hoditi na preglede k specialistom / ambulantni pregled; laboratorijski pregled krvi; obvezni zdravniški pregled 2. s prilastkom glavne, bistvene sestavine, predstavljene navadno pisno: bral je pregled ruske književnosti / publ. podal je kratek pregled dogajanja / zunanjepolitični pregled 3. publ., v zvezi imeti pregled vedeti, poznati: samo ti imaš pregled, kako delajo; nihče nima pregleda, koliko jih pride / ima dober pregled čez dogajanje; imeti pregled nad njegovim stanjem ∙ publ. dobil sem podroben pregled, kaj se dogaja natančno sem izvedel
  20.      preglédanec  -nca m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor je pregledan: število pregledancev se je večalo
  21.      preglédati  -am dov., pregléj in preglèj pregléjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo 2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri // narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago 3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali // odpustiti: pregledal mu je kazen preglédan -a -o: pregledan in potrjen račun; strokovno pregledano blago; gradivo še ni pregledano
  22.      pregledávati  -am nedov. () star. pregledovati: pregledavati račune / pregledaval je vso okolico
  23.      pregléden 1 -dna -o prid., preglédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki se da (z lahkoto) pregledati, razumeti: pregleden načrt; zelo pregledna razpredelnica; poročilo je pregledno do tretjega odstavka / položaj je postajal slabo pregleden / naslednji ovinek je bil preglednejši preglédno prisl.: pregledno razvrstiti gradivo
  24.      pregléden 2 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost ◊ šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev
  25.      preglédnica  -e ž (ẹ̑) razpredelnica, tabela: sestaviti preglednico / vpisati v preglednico

   24.801 24.826 24.851 24.876 24.901 24.926 24.951 24.976 25.001 25.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA