Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (24.876-24.900) 
- prêeksisténca -e ž (ȇ-ẹ̑) filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo: vera v preeksistenco ♪
- preenolíčen -čna -o prid. (ȋ) preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana ♪
- preenostránski -a -o prid. (á) preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek preenostránsko prisl.: preenostransko obravnavati probleme ♪
- prêfabricírati -am nedov. in dov. (ȇ-ȋ) grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente prêfabricíran -a -o: prefabricirani deli predora ♪
- prêfabrikácija -e ž (ȇ-á) glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov ♪
- prêfabrikát -a m (ȇ-ȃ) grad. vnaprej izdelan gradbeni element: uporaba prefabrikatov ♪
- prefácija -e ž (á) rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše; hvalospev: moliti, peti prefacijo ♪
- prefantováti -újem dov. (á ȗ) ekspr. prebiti, preživeti ob fantovanju: vse noči je prefantoval ♪
- prefékt -a m (ẹ̑) 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik ♪
- prefékta -e ž (ẹ̑) zastar. vzgojiteljica (v internatu): prefekta ga je oštela ♪
- preféktovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prefekte: prefektovska služba ♪
- prefektúra -e ž (ȗ) 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez ♪
- prefektúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na prefekturo: prefekturna palača ♪
- preferáns -a m (ȃ) igr. preferansa: igrati preferans ♪
- preferánsa -e ž (ȃ) igr. igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči šest vzetkov, soigralca pa po dva: igrati preferanso ♪
- preferansírati -am nedov. (ȋ) žarg. igrati preferanso: ves dan je preferansiral in tarokiral ♪
- preferénca -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost, ugodnost: ugotavljati preferenco / dajanje preferenc čemu, komu ♦ ekon. dajanje carinskih preferenc kaki državi ♪
- preferenciál -a m (ȃ) ekon. preferenca: carinski preferenciali ♪
- preferenciálen -lna -o prid. (ȃ) ekon. preferenčen: preferencialni pogoji / preferencialne carine ♪
- preferénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preferenco: preferenčna lista / preferenčni sporazumi ♦ jur. preferenčni glas glas, ki daje prednost določenemu kandidatu s kandidatne liste ♪
- prefíks -a m (ȋ) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede; predpona: prefiksi in sufiksi ♪
- prefiltrírati -am dov. (ȋ) prečistiti s filtriranjem: prefiltrirati tekočino ♪
- prefín -a -o prid. (ȋ) 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice ♪
- prefíniti -im dov. (í ȋ) knjiž. narediti kaj lepše, bolj izbrano: prefiniti izražanje ♪
- prefínjen -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. lep, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa 2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska ♪
24.751 24.776 24.801 24.826 24.851 24.876 24.901 24.926 24.951 24.976