Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (24.859-24.883) 
- prèdvžíg -a m (ȅ-ȋ) avt. vžig, ki nastane nekoliko pred prihodom bata v zgornjo lego: naravnati predvžig ♪
- predzádnji -a -e prid. (ȃ) ki je neposredno pred zadnjim: predzadnji zlog besede / odmor med predzadnjo in zadnjo uro pouka ♪
- prèdzakónski -a -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na čas pred sklenitvijo zakonske zveze: predzakonsko življenje / posvetovalnica za predzakonsko vzgojo ♪
- prèdzgódba -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž. zgodba pred glavno zgodbo: ta zgodba ima svojo predzgodbo, ki jo izvemo iz prvih prizorov; predzgodba drame ♪
- prèdzgodovína -e ž (ȅ-í) skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva ◊ arheol. obdobje predzgodovinskih dob ♪
- prèdzgodovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) arheol. nanašajoč se na starejšo ali srednjo kameno dobo: predzgodovinsko kurišče / predzgodovinski človek / predzgodovinska doba vsaka od dob pred mlajšo kameno dobo ♪
- predzídek -dka m (ȋ) majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil ♪
- predzídje -a s (ȋ) redko zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. skupino so imenovali predzidje marksistične ideologije ♪
- prèdzímski -a -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred zimo: predzimska zaščita sadnega drevja / meglen predzimski dan ♪
- predznáčen -a -o prid. (ȃ) mat. ki ima predznak: predznačeno število ♪
- prèdznák -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava ◊ mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino ♪
- predznámba -e ž (ȃ) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči: predznamba lastninske pravice ♪
- prèdznámenje -a s (ȅ-á) knjiž., navadno s prilastkom pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: predznamenja bolezni / njegova dela so predznamenje nove dobe ♪
- prèdznánje -a s (ȅ-ȃ) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje ♪
- prèdznánstven -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred nastankom določene vede, znanosti: predznanstvena psihologija / predznanstvena stopnja ♪
- predzôren in predzóren -rna -o prid. (ȏ; ọ̑) knjiž. nanašajoč se na čas pred zoro: predzorni veter ♪
- prèdželódec -dca m (ȅ-ọ̑) zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev ♪
- prêeksisténca -e ž (ȇ-ẹ̑) filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo: vera v preeksistenco ♪
- preenolíčen -čna -o prid. (ȋ) preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana ♪
- preenostránski -a -o prid. (á) preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek preenostránsko prisl.: preenostransko obravnavati probleme ♪
- prêfabricírati -am nedov. in dov. (ȇ-ȋ) grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente prêfabricíran -a -o: prefabricirani deli predora ♪
- prêfabrikácija -e ž (ȇ-á) glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov ♪
- prêfabrikát -a m (ȇ-ȃ) grad. vnaprej izdelan gradbeni element: uporaba prefabrikatov ♪
- prefácija -e ž (á) rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše; hvalospev: moliti, peti prefacijo ♪
- prefantováti -újem dov. (á ȗ) ekspr. prebiti, preživeti ob fantovanju: vse noči je prefantoval ♪
24.734 24.759 24.784 24.809 24.834 24.859 24.884 24.909 24.934 24.959 
