Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (24.509-24.533)



  1.      predimenzioníranost  -i ž () publ. značilnost predimenzioniranega: učinkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja
  2.      predimenzionírati  -am dov. () publ. določiti ali dati čemu čezmerne dimenzije: predimenzionirati oklep tanka; predimenzionirati učilnice / predimenzionirati proizvodnjo // prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici, preceniti: svoj delež pri uspehu je predimenzioniral; predimenzionirati napake, probleme / vso stvar so neodgovorno predimenzionirali predimenzioníran -a -o: figura s predimenzionirano glavo; predimenzionirane zasluge ∙ publ. predimenzionirane kretnje nenaravne
  3.      prèdindustríjski  -a -o prid. (-) soc., v zvezi predindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 20 do 200 dolarjev na prebivalca
  4.      predíranje  -a s () glagolnik od predirati: igla za prediranje / pri prediranju žuljev se je zbodel
  5.      predírati  -am nedov. ( ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje ● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledatigeol. prihajati na zemeljsko površje predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika
  6.      predíren  -rna -o prid. () 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina 6. knjiž. prodoren: prediren mislec predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster
  7.      predírjati  -am dov. () 1. dirjajoč priti z enega konca česa na drugega: predirjati ulico na konju / sel je predirjal vso deželo / vso dolgo pot je predirjal dirjal / ekspr. vsak dan večkrat predirja stopnice preteče, prehodi 2. dirjajoč prehiteti: črni konj je predirjal belega
  8.      predírkati  -am dov. () ekspr. hitro premikajoč se priti z enega konca česa na drugega: predirkati pot, progo / v kratkem času je predirkal vso Evropo prepotoval
  9.      predirljív  -a -o prid. ( í) 1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec 2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči ● redko predirljiv mraz hud, oster predirljívo prisl.: predirljivo jo je gledal; telefon je predirljivo zazvonil
  10.      predírnost  -i ž () lastnost, značilnost predirnega: moti ga predirnost njenega glasu / predirnost pogleda / knjiž. z veliko predirnostjo je razpravljal o tem prodornostjo
  11.      prediskutírati  -am dov. () izmenjati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru: prediskutirati predlog zakona; to stvar moramo podrobno prediskutirati
  12.      predisponírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti dovzetnega za kaj: take razmere so ga predisponirale za bolezen predisponíran -a -o: biti predisponiran za kaj
  13.      predispozícija  -e ž (í) knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: imeti predispozicijo za bolezen / duševna predispozicija / pisateljeva predispozicija za umetniško ustvarjanje
  14.      predívast  -a -o prid. (í) podoben predivu: predivasta brada; predivasta lasulja / deklica z dolgimi predivastimi lasmi zelo svetlimi predívasto prisl.: predivasto plavi lasje
  15.      predívec  -vca m () bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca
  16.      predíven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline
  17.      predíven 2 -vna -o prid. () zastar. prečudovit, prelep: predivna ogrlica / predivna pesem / doseči prediven napredek
  18.      predivjáti  -ám dov.) ekspr. zelo hitro prehoditi, prevoziti: predivjati mesto / gripa je predivjala že celo Evropo se razširila po celi Evropiekspr. predivjati noč hrupno se zabavajoč jo prebiti, preživeti
  19.      predívji  -a -e prid. (í) preveč divji: to so predivji kraji za življenje / konja je prodal, ker je bil predivji / ekspr. predivji je, zato se ga vsi bojijo
  20.      predívnat  -a -o prid. () podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline
  21.      predívnica  -e ž () nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice
  22.      predívo  -a s (í) vlakna naravnega ali umetnega izvora za predenje: česati predivo; puliti predivo iz kodelje; dolgo in tanko predivo / bombažno, konopljeno, laneno predivo / s predivom mašiti špranje ♦ tekst. mikati predivo; umetno celulozno predivo; česano predivo
  23.      predívovec  -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec
  24.      predizkústveno  prisl. () filoz. neodvisno od izkustva
  25.      prèdizméra  -e ž (-ẹ̑) nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere

   24.384 24.409 24.434 24.459 24.484 24.509 24.534 24.559 24.584 24.609  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA