Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (24.484-24.508)



  1.      predhíšen  -šna -o prid. () ki je, se nahaja pred hišo: predhišni prostor ♦ vrtn. predhišni vrt
  2.      predhíšje  -a s () knjiž. prostor pred hišo: tlakovano predhišje
  3.      predhóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste: predhodni osnutek; predhodna obravnava; zapisnik predhodne seje; predhodna vaja; predhodno poročilo // ki je glede na čas, vrstni red pred čim drugim iste vrste sploh: predhodni pogovori; predhodna izobrazba; predhodno naročilo / knjiž. predhodno plačilo, soglasje vnaprejšnjejur. predhodna pogodba predhódno prisl.: predhodno se dogovoriti; o tem so nas predhodno obvestili
  4.      predhódnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od predhodnik: njena predhodnica na službenem mestu / ta ustanova je imela več predhodnic / predhodnica gibanja 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu: zavarovati kolono s predhodnico in pobočnico; močna predhodnica; sovražnikova predhodnica / četa je bila v predhodnici
  5.      predhódnik  -a m (ọ̑) 1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo: direktorjev, predsednikov predhodnik; moj predhodnik v službi // kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim iste vrste: dramatik je presegel svoje predhodnike / na novem tipu letala smo odpravili napake njegovega predhodnika ♦ mat. predhodnik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno pred kakim drugim številom 2. kdor s svojo dejavnostjo pripravlja pojavitev, vpliva na razvoj nove smeri, novih spoznanj, zlasti v umetnosti, znanosti: predhodniki ilirizma; predhodniki in idejni utemeljitelji realizma
  6.      predhódništvo  -a s (ọ̑) knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik: bil je ponosen na svoje predhodništvo / ugotavljali so njihovo predhodništvo pri uvajanju novih literarnih smeri
  7.      predhódnost  -i ž (ọ̑) lastnost predhodnega: predhodnost dejanja
  8.      predíca  -e ž (í) ženska, ki prede: v hiši so se zbrale predice; izkušena, marljiva predica / v tovarni potrebujejo več predic delavk pri predilnem stroju
  9.      predidóč  tudi predidòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ọ́) zastar. prejšnji: o tem je pisal v predidočih člankih
  10.      prèdígra  -e ž (-) 1. lit. posebni, uvodni prizor dramskega dela: za boljše razumevanje je delu napisal še predigro; pren. ogrožanje malih držav je predigra velikih spopadov 2. muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: Bachove koralne predigre za orgle; Wagnerjeve predigre h glasbenim dramam 3. publ. uvod, priprava: opisati stališča oseb v volilni predigri
  11.      predíh  -a m () 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma
  12.      predíhati  -am dov.) ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati pljuča ● žarg. knjigo je v enem dnevu predihal prebral; žarg. možak je v življenju predihal veliko vina popil, izpil predíhan -a -o: predihan zrak izrabljen; predihana pljuča
  13.      predíhniti  -em dov.) knjiž. napolniti, prepojiti: svojo pripoved je predihnil z liričnostjo predíhnjen -a -o: z ironijo predihnjena komedija; vse njeno bitje je predihnjeno z otožnostjo
  14.      predikánt  -a m (ā á) v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar: predikanti so takrat morali zapustiti deželo / protestantski predikant
  15.      predikát  -a m () 1. lingv. povedek: predikat in subjekt ♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovompubl. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti
  16.      predikáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na predikat: predikatne značilnosti / predikatni del stavka
  17.      predikatív  -a m () lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek; povedkovnik
  18.      predikatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na predikat: predikativne značilnosti / predikativni del stavka
  19.      predílec  -lca [lc in c] m () delavec pri predilnem stroju: tečaj za predilce / strojni predilec
  20.      predílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na predenje: predilni postopek / predilni stroj ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino
  21.      predílnica  -e ž () delavnica, obrat za predenje: delati v predilnici; predilnica bombaža
  22.      predílničar  -ja m () delavec v predilnici: sestanek predilničarjev // v nekaterih deželah lastnik predilnice: hči bogatega predilničarja
  23.      predílniški  -a -o prid. () nanašajoč se na predilnico: predilniška delavka; predilniška dvorana / predilniški mojster predilski
  24.      predílski  -a -o [tudi s] prid. () nanašajoč se na predilce ali predilstvo: predilska industrija; predilska šola / predilski mojster; predilski tehnik
  25.      predílstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s predenjem: knjiga o predilstvu; predilstvo in tkalstvo

   24.359 24.384 24.409 24.434 24.459 24.484 24.509 24.534 24.559 24.584  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA