Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (24.476-24.500)


  1.      predévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: predevati torbo iz ene roke v drugo; nervozno predevati klobuk v rokah / godrnjala je in predevala lonce prestavljala / ležal je mirno, le ranjeno roko je neprestano predeval 2. nar. pretikati, prepeljevati: predevati trak skozi rob hlačk ● ekspr. konj je komaj predeval noge je komaj hodil predévati se ekspr. premikati se, presedati se: nemirno se je predeval s stola v naslanjač / predevati se po sobi / ljudje so se predevali med stojnicami ♪
  2.      prèdfílm  -a m (ȅ-í) kratek, vsebinsko samostojen film, ki se predvaja pred celovečernim filmom: predfilm o škodljivosti alkohola / reklamni predfilm / v predfilmu smo gledali otroško risanko ♪
  3.      predgórje  -a s (ọ̑) geogr. nižje hribovje, gričevje, ki leži pred višjim gorovjem: predgorje Alp, Triglava ♪
  4.      predgóvor  -a m (ọ̑) kratek sestavek pred knjižnim besedilom, ki govori o njem in njegovem piscu: napisati predgovor k drugi izdaji knjige; v predgovoru govoriti o namenu knjige ♪
  5.      prèdgovórnik  -a m (ȅ-ọ̑) prejšnji, predhodni govornik: odgovarjati predgovornikom; dopolnjevati predgovornika ♪
  6.      prèdgréti  -gréjem nedov. in dov. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̑) teh. ogrevati pred uporabo ali predelavo do določene temperature: predgreti železo / predgreti zrak pred zgorevanjem ♪
  7.      prèdgrétje  -a s (ȅ-ẹ̄) glagolnik od predgreti: predgretje vode ♪
  8.      prèdgrévati  -am nedov. (ȅ-ẹ́) teh. ogrevati pred uporabo ali predelavo do določene temperature: predgrevati zrak ♪
  9.      predhíšen  -šna -o prid. (ȋ) ki je, se nahaja pred hišo: predhišni prostor ♦ vrtn. predhišni vrt ♪
  10.      predhíšje  -a s (ȋ) knjiž. prostor pred hišo: tlakovano predhišje ♪
  11.      predhóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste: predhodni osnutek; predhodna obravnava; zapisnik predhodne seje; predhodna vaja; predhodno poročilo // ki je glede na čas, vrstni red pred čim drugim iste vrste sploh: predhodni pogovori; predhodna izobrazba; predhodno naročilo / knjiž. predhodno plačilo, soglasje vnaprejšnje ◊ jur. predhodna pogodba predhódno prisl.: predhodno se dogovoriti; o tem so nas predhodno obvestili ♪
  12.      predhódnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od predhodnik: njena predhodnica na službenem mestu / ta ustanova je imela več predhodnic / predhodnica gibanja 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu: zavarovati kolono s predhodnico in pobočnico; močna predhodnica; sovražnikova predhodnica / četa je bila v predhodnici ♪
  13.      predhódnik  -a m (ọ̑) 1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo: direktorjev, predsednikov predhodnik; moj predhodnik v službi // kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim iste vrste: dramatik je presegel svoje predhodnike / na novem tipu letala smo odpravili napake njegovega predhodnika ♦ mat. predhodnik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno pred kakim drugim številom 2. kdor s svojo dejavnostjo pripravlja pojavitev, vpliva na razvoj nove smeri, novih spoznanj, zlasti v umetnosti, znanosti: predhodniki ilirizma; predhodniki in idejni utemeljitelji realizma ♪
  14.      predhódništvo  -a s (ọ̑) knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik: bil je ponosen na svoje predhodništvo / ugotavljali so njihovo predhodništvo pri uvajanju novih literarnih smeri ♪
  15.      predhódnost  -i ž (ọ̑) lastnost predhodnega: predhodnost dejanja ♪
  16.      predíca  -e ž (í) ženska, ki prede: v hiši so se zbrale predice; izkušena, marljiva predica / v tovarni potrebujejo več predic delavk pri predilnem stroju ♪
  17.      predidóč  tudi predidòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) zastar. prejšnji: o tem je pisal v predidočih člankih ♪
  18.      prèdígra  -e ž (ȅ-ȋ) 1. lit. posebni, uvodni prizor dramskega dela: za boljše razumevanje je delu napisal še predigro; pren. ogrožanje malih držav je predigra velikih spopadov 2. muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: Bachove koralne predigre za orgle; Wagnerjeve predigre h glasbenim dramam 3. publ. uvod, priprava: opisati stališča oseb v volilni predigri ♪
  19.      predíh  -a m (ȋ) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma ♪
  20.      predíhati  -am dov. (í ȋ) ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati pljuča ● žarg. knjigo je v enem dnevu predihal prebral; žarg. možak je v življenju predihal veliko vina popil, izpil predíhan -a -o: predihan zrak izrabljen; predihana pljuča ♪
  21.      predíhniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. napolniti, prepojiti: svojo pripoved je predihnil z liričnostjo predíhnjen -a -o: z ironijo predihnjena komedija; vse njeno bitje je predihnjeno z otožnostjo ♪
  22.      predikánt  -a m (ā á) v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar: predikanti so takrat morali zapustiti deželo / protestantski predikant ♪
  23.      predikát  -a m (ȃ) 1. lingv. povedek: predikat in subjekt ♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovom ∙ publ. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti ♪
  24.      predikáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predikat: predikatne značilnosti / predikatni del stavka ♪
  25.      predikatív  -a m (ȋ) lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek; povedkovnik ♪

   24.351 24.376 24.401 24.426 24.451 24.476 24.501 24.526 24.551 24.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA