Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (2.434-2.458)



  1.      cánkarjevec  -vca m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Cankarjeve brigade: cankarjevci so prebili obroč
  2.      càp  medm. () posnema glas pri padcu ali počasni hoji: zdrsne in cap! pade vznak; cap, cap, cap so se slišale stopinje
  3.      cápa  -e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar; nerabne cape 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ti nisi mož, ti si capa
  4.      capájdra  -e ž () slabš., redko vlačuga, prostitutka: s capajdrami se druži / kot psovka capajdra ti grda
  5.      cápast  -a -o prid. (á) slabš. raztrgan, razcapan: capast berač; capasta suknja / capasti oblaki
  6.      capáti  -ám nedov.) ekspr. počasi, okorno stopati: živina s težavo capa po blatni cesti / žena je peš capala za njim
  7.      capè  -éta m ( ẹ́) capin: tisti nesramni cape me je nalagal / kot psovka cape izprijeni / v tej obleki si kot kak cape
  8.      cápica  -e ž (á) manjšalnica od capa: oblečena v poletne capice; pisana capica / srajco je raztrgal na drobne capice
  9.      capín  -a m () ekspr. malopriden, malovreden človek: ta fant je pa res capin; ogoljufal me je ta capin / kot psovka ti capin nesramni // postopač, potepuh, berač: ušiv capin; tak je kot kak capin / preobleci se, da ne boš tak capin
  10.      capínast  -a -o prid. () ekspr. malopriden, malovreden: capin capinasti
  11.      capínček  -čka m () ljubk. manjšalnica od capin: ti poredni capinček
  12.      capljáti  -ám nedov.) 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala capljajóč -a -e: capljajoči koraki
  13.      cáričin  in caríčin -a -o (; ) svojilni pridevnik od carica: caričina dvorna dama
  14.      carínjenje  -a s () glagolnik od cariniti: izvozno, uvozno carinjenje; carinjenje motornih vozil
  15.      cárski  -a -o prid. () nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez
  16.      cecátnik  -a m () nar. vzhodno mladič, ki še sesa
  17.      cedíka  -e ž (í) snov, ki se izceja iz dreves: v gozdu diši po cediki
  18.      cedíti  -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn ( í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka ● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; redko naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče cedíti se zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen cedèč -éča -e: cedeča se smola
  19.      cefírka  -e ž () tekst. mehko sukana volnena preja za pletenine
  20.      céhoven  -vna -o prid. (ẹ̄) star. cehovski: oblečen v cehovni kroj / cehovna pravila
  21.      cèk  céka m ( ẹ̄) nar. klòp: Vsaka druga beseda mu je kletev, bogoskrunstvo in otrok se take reči primejo ko cek (Prežihov)
  22.      cek  medm., gl. ck
  23.      cekájevski  -a -o prid. () pog. nanašajoč se na centralni komite: cekajevski funkcionar
  24.      cékar  -ja m (ẹ́) pletena ožja košara z dvema ročajema, navadno iz slame: jemati iz cekarja; sram jo je hoditi s cekarjem na trg; pisan cekar; dekle s cekarjem v roki
  25.      cékarček  -čka m (ẹ́) manjšalnica od cekar

   2.309 2.334 2.359 2.384 2.409 2.434 2.459 2.484 2.509 2.534  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA