Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (24.309-24.333) 
- precejálnik -a m (ȃ) priprava za precejanje: zlivati mleko v precejalnik ♪
- precejálo -a s (á) redko precejalnik: vlivati mleko v precejalo ♪
- precéjanje -a s (ẹ́) glagolnik od precejati: precejanje mleka / precejanje vrednot ♪
- precéjati -am nedov. (ẹ́) pretakati skozi cedilo: precejati med, mleko; pripoveduje počasi, kakor bi besede precejal / ekspr. slišalo se je, kako preceja zrak skozi ustnice; pren. razni rodovi so precejali te vrednote ● ekspr. solze precejati jokati se precéjati se ekspr. zelo počasi in v majhnih količinah teči skozi kaj ovirajočega: svetloba se je precejala skozi zaveso / skozi obleko se je vanj precejal mraz // zelo počasi teči na drugo mesto: voda iz mlak se je počasi precejala v jarke precejajóč -a -e: skozi zemljo precejajoča se voda ♪
- precej ko gl. prècej ♪
- precéjkrat in precèjkrat prisl. (ẹ̑; ȅ) izraža precej ponovitev: že precejkrat sem ga na to opozoril ♪
- precéjšen -šna -o prid. (ẹ̄) ki dosega približno določeno visoko stopnjo a) glede na mero, intenzivnost: doseči precejšen uspeh; povzročiti precejšno škodo; precejšna verjetnost trditve; vladala je precejšna zmeda / ustrezati v precejšni meri b) glede na količino: imeti precejšne dohodke; nabrati precejšen kup suhljadi / to je precejšen kolektiv; zbrala se je precejšna družba c) glede na razsežnost: precejšen kos kruha; precejšna ladja / prehoditi precejšen del poti ♪
- precéjšnji -a -e prid. (ẹ̄) ki dosega približno določeno visoko stopnjo a) glede na mero, intenzivnost: tam je precejšnji nered; kazati precejšnje zanimanje / imeti precejšnje skrbi b) glede na količino: izkoristiti precejšnji del rudnega bogastva; zbrati precejšnjo vsoto / precejšnje število ljudi c) glede na razsežnost: na otoku so precejšnji nasadi oljk; precejšnja kmetija ♪
- precenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preceniti: precenitev moči, sposobnosti / precenitev literarnega dela ♪
- precéniti -im, in preceníti in precéniti -im dov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: v svoji oceni je pisatelja verjetno precenil / v tem primeru so njegovo moč precenili; preceniti sposobnosti koga 2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost; oceniti: preceniti literarno delo; stvar je treba preceniti z etičnega vidika / njegovo starost je težko preceniti približno določiti 3. presoditi: preceniti položaj, razmere, stanje; preceniti višino česa precénjen -a -o: pravilno precenjeno delo ♪
- precenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od precenjevati: izogibati se precenjevanju in podcenjevanju učencev / nekritično precenjevanje književnih del; precenjevanje sile, zmogljivosti koga / precenjevanje dokaznega gradiva ocenjevanje / pravilno precenjevanje razmer ♪
- precenjeváti -újem nedov. (á ȗ) prisojati čemu a) večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: precenjevati denar; šele zdaj je spoznal, da jo je precenjeval; rad se precenjuje / precenjevati moč, vrednost, zmožnost b) večjo količino, mero, kot jo ima v resnici: precenjeval je globino vode ● ni znal prav precenjevati ljudi presojati precenjujóč -a -e: precenjujoč njegovo poštenost, mu je popolnoma zaupal ♪
- precèp -épa m (ȅ ẹ́) 1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom ∙ cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage ♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep 3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep 4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju ♪
- precepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od precepiti: precepitev starejšega drevja ♪
- precepíti in precépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. ponovno cepiti: hodil je po sadovnjaku in gledal, katera drevesa bo treba precepiti; precepiti trto; šipek je precepil z žlahtno vrtnico 2. knjiž. razdeliti, razcepiti: naplavina je precepila potok; tam se dolina precepi / vihar je precepil vrh macesna preklal, razklal; megle so se precepile pretrgale precépljen -a -o: precepljeno drevje ♪
- precépka -e ž (ẹ̑) med. kleščam podobna priprava zlasti za stiskanje žil pri operaciji; pean: stisniti s precepko ♪
- precépljanje -a s (ẹ́) glagolnik od precepljati: tečaj za obrezovanje in precepljanje sadnega drevja ♪
- precépljati -am nedov. (ẹ́) večkrat precepiti, cepiti: spomladi je prihajal v sadovnjak in precepljal posamezna drevesa; pren., knjiž. gojitelji slovenske besede so precepljali divje veje z novimi cepiči ♪
- precesíja -e ž (ȋ) fiz. gibanje okoli svoje osi vrtečega se telesa, pri katerem os zaradi zunanjih vplivov opiše plašč stožca: precesija vrtavke ♦ astr. precesija Zemljine osi ♪
- precigániti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: grdo so ga preciganili pri kupčiji; ne daj se preciganiti ♪
- precijáziti -im dov. (á ȃ) ekspr. težko prenesti: komaj je precijazil vrečo čez cesto ♪
- precióza -e ž (ọ̑) zlasti v francoskem okolju, nekdaj ženska z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, govorjenjem: norčevati se iz precioz ♪
- preciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. nenaraven, izumetničen: preciozen jezik, slog; biti preciozen; preciozno vedenje ♪
- precióznost -i ž (ọ̑) knjiž. nenaravnost, izumetničenost: precioznost izražanja, vedenja ♪
- precipitácija -e ž (á) kem. izločanje s kemičnimi reakcijami iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev; obarjanje: precipitacija sulfidov iz raztopin ♪
24.184 24.209 24.234 24.259 24.284 24.309 24.334 24.359 24.384 24.409 
