Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (24.284-24.308)


  1.      prebudítelj  -a m (ȋ) knjiž. buditelj: prebuditelj in učitelj ljudstva ♪
  2.      prebudítev  -tve ž (ȋ) prebujenje: prebuditev je bila neprijetna / narodnostna prebuditev ♪
  3.      prebudíti  -ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro ♪
  4.      prebúja  -e ž (ȗ) nav. ekspr. spoznavanje, zavedanje česa: že v prejšnjem stoletju se je začela prebuja / poezija doživlja prebujo in prenovitev / čustvena in duhovna prebuja / politična prebuja naroda ♪
  5.      prebújanje  -a s (ú) glagolnik od prebujati: prebujanje je pri njej vedno dolgo trajalo / prebujanje medveda iz zimskega spanja / razredno prebujanje delavcev / prebujanje ljubezni ♪
  6.      prebújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga je prebujati iz zamišljenosti // knjiž. delati, povzročati, da kdo kaj spoznava, se česa zaveda: prebujati delavske množice; narod se je takrat začel prebujati 2. ekspr. povzročati, da kaj nastane: prebujati ljubezen; v njej se je prebujal materinski čut / znal je prebujati zanimanje prebújati se pesn. porajati se, nastajati: dan, pomlad se že prebuja prebujajóč -a -e: prebujajoči se dan; prebujajoče se slovenstvo ♪
  7.      prebújen  -jna -o prid. (ū) preveč bujen: trava je postala že prebujna / fant ima prebujno domišljijo ♪
  8.      prebujênje  -a s (é) glagolnik od prebuditi: vstajal je takoj po prebujenju / prebujenje narave / vplivati na politično prebujenje / prebujenje novih družbenih sil v svetu ♪
  9.      prebujênost  -i ž (é) stanje prebujenega človeka: popolna prebujenost otroka / knjiž.: duhovna prebujenost; prebujenost malih narodov ♪
  10.      prebujeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki prebuja: prebujevalno in poživljajoče sredstvo / prebujevalno narodnostno delo ♪
  11.      prebukírati  -am dov. (ȋ) žarg., tur. zapisati v knjigo rezervacij več gostov, kot ima hotel ležišč: prebukirati deset gostov ♪
  12.      prebúnkati  -am dov. (ȗ) ekspr. natepsti, pretepsti: pošteno ga je prebunkal ♪
  13.      prebúren  -rna -o prid. (ú ū) preveč buren, hrupen: preburen ženski smeh ni prijeten / to so preburni časi za kaj takega prebúrno prisl.: preburno ji bije srce, da bi mogla mirno odgovoriti; preburno reagirati ♪
  14.      prebútati  -am dov. (ū ȗ) ekspr. natepsti, pretepsti: dobro so ga prebutali ♪
  15.      prèc  prisl. (ȅ) pog. takoj, brž: boste prec videli, kaj bo; ekspr. zdaj pa spat, pa kar prec ♪
  16.      precártan  -a -o prid. (ȃ) zastar. premil, preljub: precartana gospodična ♪
  17.      precédek  -dka m (ẹ̑) kar je precejeno: izmeriti precedek / zdraviti z rastlinskimi zvarki in precedki ♦ biol. precedek bujonske kulture ♪
  18.      precedénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: taka procedura nima precedence; ustvariti precedenco pri razlagi pravil ♪
  19.      precedénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na precedens ali precedenco: precedenčni postopki / precedenčni primer ♪
  20.      precédens  -a m (ẹ̑) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: za tako ukrepanje ni ne pravilnika ne precedensa; ustvariti precedens / primer brez precedensa v zgodovini ♦ jur. sodni precedens v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere ♪
  21.      precedènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: ne upoštevati precedentov / zgodovinski precedent ♦ jur. sodni precedent v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere ♪
  22.      precedíti  -ím dov., precêdi in precédi; precédil (ȋ í) pretočiti skozi cedilo: precediti juho, mleko; precediti skozi prtiček; pren., ekspr. dobro precedi besede, ki jih govoriš ∙ ekspr. to je počasi precedil skozi zobe rekel, povedal precejèn -êna -o: precejena juha ♪
  23.      precedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da precediti: precedljiva snov ♪
  24.      prècej  prisl. (ȅ) raba peša 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: ne morem ti precej odgovoriti; počakaj malo, precej pridem; ekspr. hočem govoriti z njim, pa zdajle precej // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: popil je skodelico čaja in precej legel; precej potem je izginil 2. v neposredni bližini; tik: spomenik stoji na hribu, precej za vasjo prècej ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku; brž ko: precej ko jo je videl, mu je bila všeč ♪
  25.      precéj  in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža veliko količino, mero a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko 2. izraža a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse ♪

   24.159 24.184 24.209 24.234 24.259 24.284 24.309 24.334 24.359 24.384  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA