Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (24.184-24.208)


  1.      prebávljati  -am nedov. (á) 1. spreminjati hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: nekatere živali prebavljajo celo kosti; hrana se začne prebavljati že v ustih 2. ekspr. premišljati, razmišljati: zvečer je nemoteno prebavljal dogodke dneva; prebavljati sporočilo 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejemati: težko prebavlja njegove članke / kar dobro prebavlja grobe dovtipe ♪
  2.      prebavljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da prebaviti: prebavljive snovi; lahko prebavljiva hrana 2. ekspr. dober, sprejemljiv: direktor se mu je zdel še dovolj prebavljiv / pisati v prebavljivi slovenščini še kar dobri ♪
  3.      prebavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prebavljivega: prebavljivost hrane, snovi ♪
  4.      prebávnost  -i ž (á) redko prebavljivost: razpredelnica o prebavnosti živil ♪
  5.      prebêdast  -a -o prid. (é) ekspr. preveč bedast, omejen: prebedast je za karkoli / izmislil si je prebedast izgovor; prebedaste besede; vse skupaj je že prebedasto ♪
  6.      prebedéti  -ím tudi prebdéti -ím [prva oblika bǝd] dov., prebedì tudi prebdì (ẹ́ í) buden prebiti, preživeti: noč so bolj prebedeli kot prespali; več ur je prebedela pri bolniku; veliko noči je prebedel ob knjigah ♪
  7.      prebedévati  -am tudi prebdévati -am [prva oblika bǝd] nedov. (ẹ́) večkrat prebedeti: več mesecev je prebedevala ob materini postelji ♪
  8.      prebég  -a m (ẹ̑) zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: naselitev prebegov / vojaški prebeg dezerter ♪
  9.      prebèg  in prebég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑) glagolnik od prebegniti: organizirati prebeg; prebeg mobilizirancev; prebegi čez mejo; poskus prebega ♪
  10.      prebégati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. 1. begajoč prehoditi, prepotovati: prebegal je skoraj ves svet; prebegala je mesto podolgem in počez 2. zbegati: tako so ga prebegali, da ni vedel, kaj naj stori ♪
  11.      prebegávati  -am nedov. (ȃ) 1. z begom prihajati drugam, v drug kraj: še vedno prebegavajo k sovražniku; prebegavati čez mejo ilegalno hoditi v tujino / knjiž., redko vsi so prestrašeni prebegavali iz enega prostora v drugega begali 2. knjiž., ekspr. večkrat se hitro, za kratek čas pojaviti: prebegavale so ga žalostne misli; obraz mu je prebegaval vesel smehljaj ♪
  12.      prebégel  -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki je prebegnil: prebegli vojaki ♪
  13.      prebégniti  -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino / zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli 3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila ● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega ♪
  14.      prebél  -a -o stil. -ó [eu̯] prid. (ẹ́) 1. preveč bel: njegova bela srajca je kar prebela; stene v stanovanju so se mu zdele prebele / ima nekoliko prebelo polt 2. ekspr. zelo bel: rjuhe iz prebelega domačega platna / dvignila je svojo lepo prebelo roko ♪
  15.      prebelíti  in prebéliti -im dov. (ȋ ẹ́) ponovno pobeliti: prebeliti bo treba hišo in hlev; prebeliti sobo / prebeliti madeže na zidu prekriti jih z beležem ali belilom prebéljen -a -o: vse je bilo prebeljeno in pospravljeno ♪
  16.      prebénda  -e ž (ẹ̑) rel., nekdaj dohodki, zlasti iz premoženja, od posestva, zvezani s kanoniško službo: zmanjšati redno prebendo; nizka, visoka prebenda / oditi na prebendo na tako posestvo ♪
  17.      prebéndar  in prebendár -ja m (ẹ̑; á) rel., nekdaj uživalec prebende ♪
  18.      preberáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. z beračenjem prehoditi: v enem tednu je preberačil vso deželo; preberačil je vse mesto; preberačil se je do glavnega mesta 2. z beračenjem prebiti, preživeti: vse življenje je preberačil ♪
  19.      preberáški  -a -o prid. (á) ekspr. prereven: zanj je nevesta preberaška / govorili so, da je bila svatba preberaška ♪
  20.      prebezáti  -ám [bǝz] dov. (á ȃ) razgrebsti, razbrskati: prebezati ostanke žerjavice ♪
  21.      prebežáti  -ím dov., prebéži; prebéžal tudi prebêžal (á í) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: z vsem orožjem so prebežali k partizanom / prebežati ulico preteči 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: pramen svetlobe je prebežal sobo / njegove misli so prebežali žalostni spomini ● knjiž., ekspr. prebežal je dosti dežel prehodil, prepotoval; knjiž., ekspr. s pogledom je prebežal vse navzoče nahitro, bežno pogledal; knjiž. pismo je samo prebežala in spravila preletela ♪
  22.      prebéžnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor prebeži: pridružili so se jim vojni ujetniki in prebežniki; prihajali so vedno novi prebežniki / prebežnik iz boja dezerter ♪
  23.      prebíčati  -am dov. (ȋ ȋ) pretepsti z bičem: prebičati koga do krvi, do smrti; pren., ekspr. veter jim je prebičal obraze ∙ knjiž., ekspr. v svoji drami je prebičal razmere v tedanji družbi je ugotovil, poočital napake, pomanjkljivosti prebíčan -a -o: prebičani ujetniki; stene, prebičane od morja ♪
  24.      prebijáč  -a m (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: prebijači in luknjala ♪
  25.      prebijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prebijanje: prebijalna dela / prebijalno orodje ♪

   24.059 24.084 24.109 24.134 24.159 24.184 24.209 24.234 24.259 24.284  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA