Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (23.884-23.908)



  1.      práoblíka  -e ž (-) prvotna, osnovna oblika: spreminjati praobliko predmeta / praoblika te drame
  2.      práoceán  -a m (-) prvi, najstarejši ocean: življenje se je razvilo v praoceanih
  3.      práôče  -éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (-ẹ́) 1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam // nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje // praded: smrt njegovega praočeta 2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma
  4.      práópica  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvi, najstarejši prednik (človeku podobne) opice: človeški prednik se skoraj ni razlikoval od praopice; lastnosti praopic
  5.      práosnóva  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvotna, začetna osnova: iskati praosnovo česa
  6.      práplodítev  -tve ž (-) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega; abiogeneza: zakonitosti praploditve
  7.      prápočêlo  -a s (-é) filoz. prvi vzrok vsega, kar je: prapočelo sveta
  8.      prápočétek  -tka m (-ẹ̑) knjiž., ekspr. začetek: pisateljevi literarni prapočetki / tako je bilo že od prapočetka, v prapočetku
  9.      prápodóba  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka
  10.      prápor  -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori ∙ vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
  11.      práporček  -čka m (á) manjšalnica od prapor: sešiti društveni praporček / ladja, okrašena s praporčki
  12.      práporec  -rca m (á) knjiž. praporček: praporec z rimskim orlom / praporci na kopjih; vrh mlaja s praporcem ◊ vet. v pramenih viseča dolga dlaka na repu in nogah psov nekaterih pasem
  13.      práporen  -rna -o (á) pridevnik od prapor: praporni drog
  14.      praporščák  -a m (á) 1. kdor je določen za nošenje prapora: izbrali so ga za praporščaka 2. v stari Avstriji najvišji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kot praporščak je bil začasno dodeljen kompaniji
  15.      práprá...  predpona v sestavljenkah (-) za izražanje stopnje sorodstva za dve generaciji naprej ali nazaj: praprababica, prapraded, prapravnuk
  16.      práprábábica  -e ž (--á) prababica očeta ali matere: prababica in praprababica
  17.      práprádéd  tudi práprádèd -déda m, im. mn. práprádédje in práprádédi (--ẹ̑; -- --ẹ́) praded očeta ali matere: to hišo je postavil že njegov prapraded
  18.      práprebiválec  -lca [c tudi lc] m (-) knjiž. 1. prvotni prebivalec: ameriški praprebivalci; predavanje o praprebivalcih na ozemlju naše države 2. domorodec, domačin: živeti med praprebivalci; praprebivalci in priseljenci
  19.      práprot  -a m (á) redko praprot ž: tla so pokrita s travo in praprotom
  20.      práprot  -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti ♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
  21.      práproten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na praprot: praprotni listi; praprotne korenine / poljud. praprotno seme trosi praproti
  22.      práprotina  in praprotína -e ž (á; í) star. praprotje: skriti se v praprotino
  23.      praprotíšče  in práprotišče -a s (í; á) svet, porasel s praprotjo: hoditi po praprotišču
  24.      práprotje  -a s (á) več praproti, praproti: jaso je preraslo praprotje; skriti se v gostem praprotju / hodili so po praprotju po svetu, poraslem s praprotjo
  25.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice

   23.759 23.784 23.809 23.834 23.859 23.884 23.909 23.934 23.959 23.984  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA