Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (23.734-23.758)


  1.      poživínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od poživiniti: poživinjenje ljudi ♪
  2.      poživínjenost  -i ž (ȋ) ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost ♪
  3.      poživítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poživiti: čutiti poživitev po pitju kave; sredstva za poživitev / poživitev prostora s slikami / gobe za poživitev jedilnika / poživitev dela v društvu ♪
  4.      poživíti  -ím dov., požívil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: pijača ga je poživila; doma se je pogrel in poživil; poživiti si noge s hitro hojo / tak nazor poživi duha / dež poživi rastline 2. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: prostor lahko z domiselno dekoracijo poživimo / ta obleka jo poživi 3. povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: poživiti delo krožkov na šoli; poživiti trgovske stike med državama; promet se je znova poživil požívljen -a -o: s prispodobami poživljena pripoved; poživljeno kulturno delo ♪
  5.      požívljanje  -a s (í) glagolnik od poživljati: poživljanje s kavo / poživljanje kulturne dejavnosti ♪
  6.      požívljati  -am nedov. (í) 1. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven: kava poživlja; prezebli potniki so se poživljali s čajem / njena pisma ga poživljajo / zaupanje v prihodnost je poživljalo človeški pogum 2. delati kaj bolj pestro, zanimivo: slike poživljajo stene; zelenje prostor poživlja / te barve jo poživljajo 3. povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: poživljati prosvetno delo na vasi poživljajóč -a -e: dobiti poživljajočo injekcijo; poživljajoča mokrota; prisl.: kava deluje poživljajoče ♪
  7.      požívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od poživiti: poživljenje krvnega obtoka / poživljenje dela v društvu ♪
  8.      požlahtnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnitev rastlinske vrste / resnična požlahtnitev človeka ♪
  9.      požlahtníti  -ím in požláhtniti -im dov., požláhtnil (ȋ í; ā ȃ) 1. agr. izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtniti vinsko trto, vrtnice 2. knjiž. oplemenititi, poplemenititi: trpljenje ga je požlahtnilo / požlahtniti jezik / požlahtniti les požlahtnjèn -êna -o in požláhtnjen -a -o: požlahtnjene rastline; z umetnostjo požlahtnjeno življenje ♪
  10.      požlahtnjênje  in požláhtnjenje -a s (é; ȃ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnjenje trte ♪
  11.      požlahtnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od požlahtnjevati: požlahtnjevanje sadnega drevja / požlahtnjevanje pesniškega jezika ♪
  12.      požlahtnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtnjevati žito; požlahtnjevati s cepljenjem 2. knjiž. plemenititi: njena ljubezen ga požlahtnjuje / požlahtnjevati jezik ♪
  13.      požlampáti  -ám dov. (á ȃ) nizko popiti, izpiti: večino žganja je sam požlampal ♪
  14.      požléd  -a m (ẹ̑) alp. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju: na vejah se je naredil požled; zdrsniti na požledu ♪
  15.      požlédica  -e ž (ẹ̑) alp. požled, žled: steno je pokrivala zelenkasta požledica ♪
  16.      požléviti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. popiti, izpiti: brž je požlevil svojo merico vina ♪
  17.      požlobudráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: tako je požlobudrala, da je nisem razumel ♪
  18.      požmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. pogledati, navadno z napol zaprtimi očmi: požmeriti skozi trepalnice ♪
  19.      požmŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar. pomežikniti: nagubančil je čelo in požmrknil / požmrkniti z očmi ♪
  20.      požmrkováti  -újem nedov. (á ȗ) nar. pomežikovati: prestrašeno je požmrkoval / požmrkovati z očmi ♪
  21.      požókati  -am dov. (ọ́ ọ̄) nar. podrezati, pobrskati: požokati s palico v duplino ♪
  22.      požoltéti  -ím [u̯t] dov. (ẹ́ í) star. porumeneti: listje je požoltelo in odpadlo / pri zlatenici koža požolti / v teh letih je požoltel in posivel požoltèl in požoltél -éla -o: stara požoltela knjiga ♪
  23.      požréšen  -šna -o prid., požréšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (rad) veliko jé: nikoli ni dovolj temu požrešnemu človeku; požrešni vrabci brskajo po pesku; požrešen kot volk // nav. ekspr. ki čuti, ima veliko željo po jedi: je zelo požrešen / požrešen na meso, sladkarije / jesti s požrešnim tekom; pren. požrešno morje je pogoltnilo vso ladijsko posadko 2. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: vsi dolžniki so se ga bali, ker so vedeli, da je požrešen; požrešen na denar, po denarju / požrešen pogled ki izraža lakomnost ● ekspr. vse je spravil v svojo požrešno torbo v veliko, prostorno torbo požréšno prisl.: požrešno jesti, piti ∙ ekspr. voda je požrešno drla po cesti zelo, močno ♪
  24.      požréšnež  -a m (ẹ̑) ekspr. požrešen človek: takšen požrešnež je, da bi najraje vse sam pojedel ♪
  25.      požréšnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. požrešna ženska: nikoli nima dovolj ta požrešnica ♪

   23.609 23.634 23.659 23.684 23.709 23.734 23.759 23.784 23.809 23.834  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA