Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (23.551-23.575)


  1.      pozamenteríja  -e ž (ȋ) 1. obrt. drobni tekstilni izdelki za obrobljanje, okraševanje zlasti oblačil: okrasne resice, krpinice in druge pozamenterije 2. redko trgovina s takimi izdelki: kupiti v pozamenteriji ♪
  2.      pozanímati se  -am se dov. (ȋ) poskusiti dobiti podatke, pojasnila o čem: pozanimati se za možnosti zaposlitve; pozanimala se je za njegovo preteklost; o zadevi so se pozanimali pri pristojnem uradu; ekspr. za to se bom osebno pozanimal // z vprašanjem, vprašanji izraziti zanimanje za kaj: pozanimali so se za naše delo in uspehe; najprej se je pozanimala za mater / in kaj bo potem, se je pozanimal je vprašal ♪
  3.      pozapréti  -prèm dov., pozapŕl (ẹ́ ȅ) drugega za drugim zapreti: pozapreti okna, vrata; vse je pozaprla za seboj in odšla / gostilne in trgovine so pozaprli / tatove so že pozaprli ♪
  4.      pozaspáti  -spím dov., pozaspì pozaspíte; pozaspál (á í) drug za drugim zaspati: otroci so pozaspali; utrujeni so polegli in takoj pozaspali; pren., ekspr. v njegovem srcu je vse pozaspalo ♪
  5.      pozašíti  -šíjem dov., pozašìl (í ȋ) drugega za drugim zašiti: pozašila je otrokom obleke // zašiti sploh: marsikaj zna pozašiti ♪
  6.      pozatakníti  in pozatákniti -em dov. (ȋ á) drugega za drugim zatakniti: po oknih so pozataknili cvetje in zastavice ♪
  7.      pòzavaroválen  -lna -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na pozavarovanje: pozavarovalni pogoji; pozavarovalna pogodba ♪
  8.      pòzavarovánje  tudi pòzavárovanje -a s (ȍ-ȃ; ȍ-á) glagolnik od pozavarovati: pozavarovanje ladje; sporazum o pozavarovanju ♪
  9.      pòzavarováti  -újem tudi pòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á) ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici: pozavarovati ladjo ♪
  10.      pozavčín  -a m (ȋ) nar. vzhodnoštajersko moški, ki vabi na gostijo ob poroki: pozavčin že hodi po vasi ♪
  11.      pozávna  -e ž (ȃ) muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom: igrati pozavno / pozavna na poteg; pozavna z ventili ♪
  12.      pozavníst  -a m (ȋ) muz. kdor igra pozavno: nastop znanega pozavnista ♪
  13.      pózd  -a m (ọ̑) kratica pogodbena organizacija združenega dela: ustanovitev pozda ♪
  14.      pozdéti se  -ím se dov., pozdì se (ẹ́ í) nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zazdeti se: pozdelo se mu je, da je nekdo potrkal na vrata ♪
  15.      pozdévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zdeti se: tako se je tudi njemu pozdevalo ♪
  16.      pozdràv  -áva m (ȁ á) 1. beseda, besede, s katerimi se izrazi naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: izgovoriti, zamomljati pozdrav; odgovoriti na pozdrav; glasen, komaj slišen pozdrav; dober dan, nasvidenje, zdravo in drugi pozdravi; pozdrav ob prihodu, slovesu / dobiti, poslati, prinašati, sprejeti pozdrave; ekspr. izročite mu lepe pozdrave; pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače; oditi brez pozdrava / v pismih prejmite najlepše pozdrave od mene in moje družine; kot zaključek uradnih dopisov s tovariškimi pozdravi ∙ ta pesem je bila zadnji pozdrav prijatelju zapeli so mu jo ob njegovem pogrebu; preg. kakršen pozdrav, takšen odzdrav kakor se kdo obnaša do drugih, tako se tudi drugi do njega // s prilastkom dogovorjeno, ustaljeno besedilo, kretnja, s katero se pozdravlja določena skupina ljudi: gasilski, pionirski pozdrav; rudarski pozdrav: srečno; Smrt fašizmu — svobodo narodu je bil pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja 2. glagolnik od pozdraviti: pozdrav med bratoma je bil prisrčen / dvigniti klobuk, roko v pozdrav; mahala sta si v pozdrav; nagib glave kot pozdrav / kot povelje pozdrav na desno ♪
  17.      pozdrávček  -čka m (ȃ) ekspr. pozdrav: poslati, pripisati pozdravček ♪
  18.      pozdráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na pozdrav: pozdravne besede, kretnje / pozdravni govor, nagovor; pozdravna brzojavka ♪
  19.      pozdravílo  -a s (í) zastar. pozdrav: naročiti, poslati pozdravilo / v pozdravilo ji je stisnil roko ♪
  20.      pozdráviti 1 -im dov. (ā ȃ) 1. z besedami, kretnjo, mimiko izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: vstopil je in pozdravil; pozdraviti znanca; glasno, prijazno, vljudno pozdraviti; pozdravil ga je z nasmehom; pozdravila sta se le z očmi; prijatelja sta se veselo pozdravila / dober dan, je pozdravil / pozdravil ga je nežen ženski glas / predsednik je pozdravil vse navzoče in začel zborovanje; pren., ekspr. navsezgodaj ga je pozdravil sončni žarek // sporočiti pozdrav, pozdrave: pisal je, naj te lepo pozdravim; pozdravite jih tudi v našem imenu // nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z dejanji izraziti naklonjenost, veselje, zlasti ob prihodu koga: igralca so pozdravili z navdušenim ploskanjem; državnika so pozdravili s častno salvo / pes ga je pozdravil z glasnim laježem 2. publ. izraziti odobravanje, soglasje: pozdraviti predsednikovo izjavo; pozdraviti predlog, sklep, ukrep / pozdraviti je treba dejstvo, da se vrstijo na odru domača dela 3. ekspr. biti viden, prikazati se: tu in tam nas ob poti pozdravi podlesek; na steni ga je pozdravilo staro orožje ● ekspr. letališče bo pozdravilo prve goste spomladi bo odprto, bo začelo delovati; ekspr. oče ga je pozdravil s palico natepel; ekspr. sovražnika so pozdravili z ognjem streljali so nanj; pozdravil jo je s tovarišica ogovoril pozdrávljen -a -o: bil je od vseh glasno pozdravljen / kot pozdrav pozdravljen, prijatelj ♪
  21.      pozdráviti 2 -im dov. (ā ȃ) narediti, povzročiti, da kdo postane zdrav: bolnika niso mogli popolnoma pozdraviti; po dolgem času se je le pozdravil / pozdraviti rano; noga se mu je pozdravila / ta bolezen se da pozdraviti ♪
  22.      pozdrávljanje  -a s (á) glagolnik od pozdravljati: burno, veselo pozdravljanje; pozdravljanje s ploskanjem, vzklikanjem ♪
  23.      pozdrávljati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo, mimiko izražati svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: nima navade pozdravljati; glasno pozdravljati; pozdravljati z glavo, roko; vse se križem pozdravlja / v pismih iskreno, prisrčno te pozdravljam // sporočati pozdrave: v vsakem pismu pozdravlja tudi tebe // nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z dejanji izražati naklonjenost, veselje, zlasti ob prihodu koga: zmagovalce so pozdravljali s pesmijo in cvetjem; pozdravljati s ploskanjem 2. publ. izražati odobravanje, soglasje: navzoči pozdravljajo njegovo izvolitev za predsednika; pozdravljati predlog, sklep 3. ekspr. biti viden, kazati se: na ulicah so jih pozdravljale zastave / iz daljave jih je pozdravljal zvon slišalo se je zvonjenje pozdravljáje: pozdravljaje ga, se mu je smehljal pozdravljajóč -a -e: pozdravljajoč vse zbrane, je stopal na govorniški oder ♪
  24.      pozdravljênje  in pozdrávljenje -a s (é; ȃ) zastar. pozdrav: naročiti pozdravljenje / po burnem pozdravljenju ga je odpeljal v hišo ♪
  25.      pozdravljíca  -e ž (í) zastar. zdravica, napitnica: spregovoriti slavljencu pozdravljico / zapeti pozdravljico ♪

   23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601 23.626 23.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA